Sprava / Hribarjeva: Vse večje omalovaževanje NOB

Komentar Spomenke Hribar

Borut Mekina
MLADINA, št. 30, 29. 7. 2010

»Leta 1990 je bil v Kočevskem rogu spravni dan. To je še imelo smisel. Takrat je šlo za državniško dejanje, za odprtje Roga, ki je bil prej formalno nedostopen. Tisti dogodek je bil res krasen,« komentira zadnje spravne poskuse Spomenka Hribar in dodaja, da smo po dejanju tedanjega predsednika Milana Kučana in bivšega nadškofa Alojzija Šuštarja dobili zgolj ponavljanje. »Neko ritualiziranje, ko se enkrat en, drugič drugi postavlja na piedestal državotvornega subjekta. Predvsem seveda to počne cerkev, zdaj pa je začel tekati naokrog še Pahor,« dodaja. Ob zadnjem Pahorjevem (samo)povabilu v Kočevski rog se je tako predsednik vlade postavil še v situacijo, ko bi moral reagirati, pa to ni bilo mogoče. Kot je znano, je Justin Stanovnik iz Nove Slovenske zaveze dejal, da bi morali domobrancem priznati, da so bili legalna in legitimna slovenska vojska, da imajo zasluge za boj proti komunizmu in da niso sodelovali z okupatorjem. Hribarjeva opozarja tudi na inflacijo spravnih slovesnosti; predsednik Türk je bil, denimo, v zadnjem času na kakšnih treh ali štirih simboličnih točkah, od Hude jame do Teharij. »Opažam, da daje desnica vedno nove poudarke, vedno bolj omalovažuje NOB. Cerkev niti za centimeter ne popusti, in tudi predstavniki domobrancev ne želijo dati niti malo priznanja partizanom. Glede na to bi bilo verjetno najbolje, da se politični predstavniki takšnih slovesnosti ne bi več udeleževali. Treba bi bilo pustiti času, da sam postavi stvari na pravo mesto,« zaključuje Hribarjeva.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Borut Mekina
MLADINA, št. 30, 29. 7. 2010

»Leta 1990 je bil v Kočevskem rogu spravni dan. To je še imelo smisel. Takrat je šlo za državniško dejanje, za odprtje Roga, ki je bil prej formalno nedostopen. Tisti dogodek je bil res krasen,« komentira zadnje spravne poskuse Spomenka Hribar in dodaja, da smo po dejanju tedanjega predsednika Milana Kučana in bivšega nadškofa Alojzija Šuštarja dobili zgolj ponavljanje. »Neko ritualiziranje, ko se enkrat en, drugič drugi postavlja na piedestal državotvornega subjekta. Predvsem seveda to počne cerkev, zdaj pa je začel tekati naokrog še Pahor,« dodaja. Ob zadnjem Pahorjevem (samo)povabilu v Kočevski rog se je tako predsednik vlade postavil še v situacijo, ko bi moral reagirati, pa to ni bilo mogoče. Kot je znano, je Justin Stanovnik iz Nove Slovenske zaveze dejal, da bi morali domobrancem priznati, da so bili legalna in legitimna slovenska vojska, da imajo zasluge za boj proti komunizmu in da niso sodelovali z okupatorjem. Hribarjeva opozarja tudi na inflacijo spravnih slovesnosti; predsednik Türk je bil, denimo, v zadnjem času na kakšnih treh ali štirih simboličnih točkah, od Hude jame do Teharij. »Opažam, da daje desnica vedno nove poudarke, vedno bolj omalovažuje NOB. Cerkev niti za centimeter ne popusti, in tudi predstavniki domobrancev ne želijo dati niti malo priznanja partizanom. Glede na to bi bilo verjetno najbolje, da se politični predstavniki takšnih slovesnosti ne bi več udeleževali. Treba bi bilo pustiti času, da sam postavi stvari na pravo mesto,« zaključuje Hribarjeva.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Glavni članek

Sprava

Pahorjev moralni tobogan


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti