intervju / Paolo Possamai, odgovorni urednik Il Piccola

Sedanje uredništvo zagovarja skupno iskanje prihodnosti Trsta, ta pa je po Possamaijevem mnenju v odprtosti v svet, predvsem v srednjo Evropo, ki je dala Trstu tudi bistvene značilnosti v dvestoletni zgodovini. Časopis je odločno podprl nedavni Koncert prijateljstva v Trstu in srečanje italijanskega, slovenskega in hrvaškega predsednika, ki so se skupaj poklonili spominu na fašistični požig Narodnega doma in se hkrati spomnili tudi povojnega eksodusa iz Istre, Dalmacije in z Reke. Possamai je v Il Piccolu prekrižal meč z znanim nasprotnikom slovenstva v Trstu, sicer državnim tajnikom Albertom Menio, ki je nasprotoval koncertu in srečanju predsednikov v mestu. Priporočil mu je pogled v prihodnost namesto v preteklost.
Possamaijevi pogledi na razmere v Trstu, njegovo zazrtost vase in zaprtost, na razvojno negibnost in apatičnost njegovih prebivalcev so osvežujoče pragmatični. V njegovem razmišljanju o prihodnosti Trsta ni prostora za zgodovinske zamere med Slovenci in Italijani, temveč poudarja, da je treba izkoristiti gospodarske in kulturne potenciale mesta in njegovo geostrateško lego za razvoj. Tega vidi v povezavi z zaledjem. V pogovoru je razkril te poglede in svoje videnje razmer v Trstu. In tudi v Italiji, kjer ga motita neustvarjalnost na političnem prizorišču in medijska polarizacija med taborom politične desnice in leve sredine. Sicer pa v uredništvu pripravljajo novo grafično podobo s spremenjenim formatom Il Piccola. Spet bo »il piccolo« (mali), vendar ne v manjšem formatu kot drugi dnevniki. Poleg tega bodo njegovi bralci spomladi dobili časopis v barvah na vseh straneh. Morda, vsaj nadejamo se, bo skozi njegove barvne strani mogoče videti vse sestavine Trsta, kjer ni zanemarljiva njegova večkulturnost s pomembno slovensko komponento.

Če vas kot novinarja in urednika italijanskega dnevnega časopisa, ki ima edini domicil v Trstu, hkrati pa kot človeka, ki le slabi dve leti živi v mestu, polnem posebnosti in tudi nasprotij, povprašam po bistvenih značilnostih ekonomskega in političnega utripa, kaj bi rekli?

Po moji sodbi sta dva vidika življenja in delovanja v mestu zanimiva. Oba sta povezana z mejo. Na eni strani je to mesto, to pa velja deloma tudi za širšo regijo Furlanijo - Julijsko krajino, kjer so živeli in delovali pomembni ljudje iz balkanskih držav. Nekateri so Trst le obiskali, enkrat ali večkrat, pa so zaradi njegove specifičnosti in multikulturnosti skozi njegovo zgodovino sklenili prijateljstvo z njim. Toda ta meja med državama, čeprav po vojni dokaj odprta, ni le povezovala, ampak je bila tudi meja ločevanja, včasih prepad, to pa je Trst zaznamovalo v razvojnem smislu. V spletu teh delitev in ločevanja med narodoma in državama, ki sta zanikovali stoletja zgodovine in bili obremenjeni predvsem z dogodki po 2. svetovni vojni, se je Trst znašel v posebnem položaju glede na preostalo Italijo.
Zaradi te posebnosti, ki je danes obstranska in marginalna, je celotno območje Furlanije - Julijske krajine, tukajšnja družba in gospodarstvo, zaznamovano s posebnega vidika. Vseskozi se je zdelo, da potrebuje za življenje pomoč nekoga drugega, deželne ali državne oblasti, mesto in pokrajina pa zato svojih potencialov, življenjskih energij, nista krepila, temveč sta jih izgubljala, saj nista bila sposobna sama ustvarjati in se vzdrževati, temveč sta vedno računala na pomoč od zunaj. Zato je mesto in pokrajino zapustilo veliko briljantnih umov, to pa bremeni tudi njun današnji razvoj.