»Dobili smo klofuto, ki nam bo koristila«

Gospod Schellnhuber, v Rusiji gori, Pakistan je pod vodo. Je takšnih skrajnih vremenskih pojavov zaradi postopnih podnebnih sprememb čedalje več?

Tudi v preteklosti smo imeli gozdne požare in poplave. Ni malce naivno naravne katastrofe samodejno povezovati s podnebnimi spremembami?

Predvsem v Rusiji je preprečevanje požarov očitno na psu. Gozdarske službe so opustili, gasilske brigade so ponekod v razsulu. Ali ti obsežni požari ne dokazujejo, da skrajne vremenske razmere niso nujno krive za katastrofe, temveč je krivec prej slabo krizno upravljanje?

Ste kanclerkin svetovalec za podnebje in zato javnosti dobro znani. Zaradi pogosto zloveščih napovedi vam kritiki pravijo Kasandra iz Potsdama, po osebi iz grške mitologije, katere napovedi so vedno prezrli. Zakaj morate strašiti ljudi?

Ali to upravičuje nenehno opozarjanje na konec sveta?

Lahko navedete primer?

V zadnjih mesecih se zaupanje javnosti v podnebne raziskave ni omajalo le zaradi nesporazumov. Več izjav v poročilu medvladnega sveta za podnebne spremembe, denimo ta o domnevnem hitrem taljenju himalajskih ledenikov, je bilo le groba napaka.

Odbor za znanstvene raziskave v nizozemskem parlamentu je medvladni svet obdolžil, da pretirano poudarja neugodne posledice podnebnih sprememb.

Vsakogar, ki trezno prosi za analizo stroškov in koristi, povezanih s podnebnimi spremembami, obtožijo odpadništva. Zakaj so prednosti globalnega segrevanja takšen tabu?

Bo Nemčija med zmagovalkami ali poraženkami?

Očitno je enako težko napovedati, ali se bosta v prihodnje povečala število in moč orkanov.

Računalniški modeli prinašajo prepričljivejše ugotovitve o nevihtah na zmerni zemljepisni širini. Zunaj tropskega pasu se ne bo veliko spremenilo. Kot predvidevajo ti modeli, v Nemčiji nevihte ne bodo niti pogostejše niti močnejše, čeprav se bo verjetno spremenilo premikanje območij nizkega zračnega tlaka.

Javnost je dobila vtis, da bodo supernevihte z nesluteno rušilno močjo v prihodnosti uničevale naša mesta. Ne bi morali strokovnjaki za podnebje poudariti, da za zdaj bolj ali manj še tipajo v temi?

Je bila napaka, da niste bolj poudarjali resnih lukenj, ki še vedno zijajo v raziskavah podnebja?

... poleg tega še ni bilo globalne politike.

Je to razlog, da je v povzetku poročila medvladnega sveta za podnebne spremembe, ki je namenjen politikom, nekaj pretiravanja?

Bi takšne raziskave lahko ustavili, če bi zaradi njih skeptiki glede antropogenih podnebnih sprememb postali preglasni?

Zavzemate se za omejitev globalnega segretja na dve stopinji Celzija. A že danes je skoraj stopinjo topleje kot na začetku industrializacije. Zaradi toplogrednih plinov, ki že krožijo v ozračju, se ne moremo več izogniti zvišanju temperature za 0,6 stopinje. V zrak vsako leto še vedno spustimo več kot 30 gigaton ogljikovega dioksida. Nista torej dve stopinji popolnoma nerealen cilj?

Kaj hočete reči s tem? Zdi se ošabno predvidevati, da povprečno temperaturo lahko reguliramo kot klimatsko napravo. Ste res prepričani, da bo človeška civilizacija propadla, če se bo temperatura zvišala za več kot dve stopinji Celzija?

Zakaj ste potem kot eden od zagovornikov cilja, da se segretje omeji na dve stopinji, postavili magično mejo, ki se ji morajo suženjsko podrediti vse države?

Na podnebnem vrhu v Koebenhavnu je prevladal vtis, da najpomembnejše države nočejo zavezujočih predpisov in pravil.

Katere države bi po vašem najlaže pripomogle k popolni preobrazbi industrializirane družbe?

Gospod Schellnhuber, hvala za pogovor.