7. avgusta 1974 se je francoski vrvohodec Philippe Petit sprehodil po kablu, napetim med dvojčkoma Svetovnega trgovinskega centra. Ilegalno, se razume. Brez odobritve. In nepričakovano. Nenadoma so ga zagledali tam zgoraj. To je storil tajno, gverilsko, zarotniško - hja, teroristično.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
7. avgusta 1974 se je francoski vrvohodec Philippe Petit sprehodil po kablu, napetim med dvojčkoma Svetovnega trgovinskega centra. Ilegalno, se razume. Brez odobritve. In nepričakovano. Nenadoma so ga zagledali tam zgoraj. To je storil tajno, gverilsko, zarotniško - hja, teroristično.
Mož na žici, dobitnik Oskarja za najboljši dokumentarec, je insajderski dokumentarec o tej veliki shock & awe zaroti in o času, ko so Petita, popolno antivrtoglavico, pogosto kar nenadoma zagledali tam nekje zgoraj, recimo nad Notredamsko cerkvijo, sydneyskim mostom ali luizianskim Superdomom. Izgledal je kot supermanska verzija Jezusa Kristusa: od daleč se je namreč zdelo, da hodi po zraku. Še zlasti v New Yorku, med dvojč-koma, ko se je sprehajal več kot 400 metrov visoko. Generalka za 11. september 2001 je uspela, heh, resda nehote, toda prav Petit je bil ta, ki je s svojim aktom Svetovni trgovinski center postavil na zemljevid - naredil ga je pomembnega, atraktivnega, urgentnega. Dvignil mu je ceno. Z eno besedo: pokazal ga je al-Kajdi. Tisti, ki se sprašujejo, kako je uspelo džihadistom 11. septembra 2001 tako zlahka zrušiti Svetovni trgovinski center, ali pa, kako jim je uspelo 26. februarja 1993 v garažo pod Svetovnim trgovinskim centrom prišvercati bombo in jo potem detonirati, dobijo odgovor v Možu na žici.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi