Manipulator / NEVARNE ŠAHOVSKE IGRE

Šahovska igra že od nekdaj velja za politično prizorišče v malem. Na ploskvi, ki jo sestavlja 64 polj, si nasproti stojijo zastopniki različnih družbenopolitičnih skupin: kmetje, konjeniki in škofje, ki jim v slovenskem šahovskem žargonu pravimo tudi tekači. Čeprav v Sloveniji nimamo monarhične oblasti, to še zdaleč ne pomeni, da šah ne zrcali naše politične realnosti. Razlika je le v tem, da kralja v naši državi nemalokrat nadomeščajo lokalni gospodje, ki prek podložnikov na svojevrsten način uveljavljajo svoje, večkrat nerazumljive interese. O tem se prepričamo tudi iz nenavadnega pripetljaja, ki se je pred kratkim zgodil v Dolenjskih Toplicah.
Da bi mladim omogočili kakovostno preživljanje prostega časa, je šahovska sekcija društva K2M v lanskem šolskem letu na Osnovni šoli Dolenjske Toplice zagotovila organiziran šahovski krožek. Po besedah Vida Klančičarja, vodje sekcije, je projekt v celoti uspel, »saj se je letos v šahovski krožek vpisalo rekordnih 31 učencev«. To je izvajalce projekta spodbudilo, da so »šahovsko dejavnost zastavili še bolj ambiciozno in letos jeseni začeli sodelovati v osrednji slovenski šahovski ligi«. Ker pa ligaško tekmovanje poleg gostovanj vključuje tudi organizacijo tekem na domačem terenu, so bili v društvu primorani poiskati prostore, v katerih bi lahko gostili šahovske dvoboje. Kot je razložil Klančičar, so se za pomoč obrnili na občinsko upravo, tam pa so jim svetovali, »naj povprašajo pri lokalnih društvih, ki jim je občina dala v uporabo prostore, najete od župnišča«. Brez težav so s KUD-om Dolenjske Toplice sklenili dogovor o skupni uporabi prostorov in 16. septembra uspešno izpeljali prvo šahovsko gostovanje.
Temu pa je sledil nenaden zaplet. Kmalu po izpeljanem šahovskem kolu je pri predsedniku KUD-a posredoval župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk z zahtevo, da društvo K2M ne sme več izvajati svojih dejavnosti v njihovih prostorih. Vovk je bliskoviti ukrep v Dolenjskem listu utemeljil z besedami, da »uporaba prostorov ne bi bila sporna, če bi jih društvo K2M uporabljalo korektno. Pustili so prižgano luč, ki je gorela dva dni, zato sem se odločil, pa naj bo to še tako banalen povod, da jim ne dovolim več uporabljati teh prostorov, ki so v lasti župnišča, občina pa plačuje najemnino, da lahko različna društva v njih izvajajo svoje dejavnosti.«
V društvu dopuščajo možnost, da so pozabili ugasniti luč, vendar se jim ukrep, ki bo prizadel predvsem mlade nadobudne šahiste, zdi povsem pretiran. Temu pritrjuje tudi zdrav razum, saj bi lahko župan namesto drastične prepovedi šahistom preprosto izstavil račun za porabljeno električno energijo. Če pa upoštevamo, da župan Vovk in vodja šahovske sekcije Klančičar na letošnjih lokalnih volitvah nastopata na konkurenčnih listah - prvi na listi NSi drugi na listi SD -, lahko jedro spora razumemo tudi v političnem kontekstu, ki bi ga s šahovsko metaforo lahko predstavili kot spopad med belim kmetom, ki bi rad promoviral v kraljico, in črnim kraljem, ki mu skuša to z vsemi možnimi sredstvi preprečiti.