intervju / Dr. Braco Drago Rotar, sociolog

Dr. Braco Drago Rotar (68), sociolog, pesnik in esejist, je leta 1966 je diplomiral iz umetnostne zgodovine in arheologije na Filozofski fakulteti in nato leta 1975 doktoriral iz sociologije kulture na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ljubljanske univerze. Konec osemdesetih let je bil pobudnik in vodja knjižne zbirke temeljnih humanističnih del Studia Humanitatis in predstojnik Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Do leta 1995 je bil direktor raziskovalnega centra Institutum studiorum humanitatis, nato pa do leta 2003 dekan ISH - Fakultete za podiplomski humanistični študij. Od leta 2007 je zaposlen na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. V svojem raziskovalnem delu se dr. Rotar posveča vprašanjem ideologije v kulturi in umetnosti in likovni semiotiki. V začetku osemdesetih je začel razvijati zgodovinsko antropologijo, ki si je že utrla pot med sodobne znanstvene discipline. Predvsem v zadnjih letih proučuje razvoj znanosti in univerzitetnega sistema na Slovenskem, saj ga skrbi usoda družboslovja in humanistike, ki ju najbolj ogrožajo tržne zakonitosti. Tudi v knjigi, ki jo ta čas pripravlja, bo obravnaval to problematiko.

Pred nekaj meseci ste se delavci in delavke z različnih visokošolskih področij povezali v Odbor za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela. V začetku se je zdelo, da gre za obrambo sindikalističnih interesov univerzitetnih učiteljev, vendar ste v resnici v svojih sporočilih opozarjali na dileme in stranpoti sedanjega in prihodnjega univerzitetnega študija in statusa učiteljev v tem procesu.

Glavni namen ustanovitve odbora je v jasnem definiranju okvirov, ki so postavljeni za eksistenco univerze kot avtonomnega izobraževalnega in raziskovalnega središča. Zato pa je treba biti nenehno na preži, da bi zmanjšali vpliv naključnih dejavnikov v delovanju univerze, ki se kažejo v naročilih in pritiskih na vsebine izobraževanja. To je namreč preseglo vse meje, saj univerza postaja servis podjetij, gospodarskih zbornic in institucij, ki imajo specifično ideologijo in jo »prodajajo« gospodarstvu in državi. Dobro pa vemo, da ekonomija ni veda o tem, kako se okrog prinese svojega konkurenta, ampak je znanost, ki obravnava in raziskuje celoten proces produkcije, ki sega od vsakdanjega življenja do organizacije produkcije, trga itd. V najboljšem primeru imamo na visokih šolah opravka z naročili, ki naj bi izboljšala tehnično produkcijo v tovarnah, večinoma pa lahko vidite »konjunkturne« programe, ki bolj strežejo manipulacijam s produkcijo, kot pa se ubadajo s samo produkcijo. Sam pa sem bil deležen tudi kritike vodstva svoje fakultete, ker sem javno spregovoril, da se ne strinjam z vodstvoma fakultete in univerze glede tega, kako ravnata s profesorji. Gre za odpoved razmerja ljudem, ki so si drznili kritično presojati ukrepanje vodstva. Ravnali so tako, kot ravnajo akademiki povsod po svetu.