Urša Marn

 |  Mladina 42  |  Družba

»Preživeli bodo samo najboljši«

Dr. Andreja Cirman je docentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

/media/www/slike.old/mladina/prilogabivanjeintervjuandreja_cirman_bk.jpg

© Borut Krajnc

Kaj je dve leti po izbruhu gospodarske krize mogoče reči o posledicah za trg nepremičnin?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Urša Marn

 |  Mladina 42  |  Družba

/media/www/slike.old/mladina/prilogabivanjeintervjuandreja_cirman_bk.jpg

© Borut Krajnc

Kaj je dve leti po izbruhu gospodarske krize mogoče reči o posledicah za trg nepremičnin?

Je to lahko nevarno?

Da so banke previdne, je razumljivo.

Kako to, da banke še naprej zaupajo prebivalstvu?

Se na našem trgu nepremičnin sploh kaj trguje ali pa še vedno vlada mrtvilo?

Je Nemčija izjema zato, ker so bile njene banke pri kreditiranju gradbenih podjetij previdnejše, ker so tvegale manj?

Na Irskem verjetno ni bilo pomanjkanja stanovanj. Zakaj so kljub temu na veliko gradili?

V Sloveniji pa balon ni počil?

Tudi v Sloveniji, še zlasti v Ljubljani, je cel kup neprodanih nepremičnin, naj omenim samo Celovške dvore. Razumem, da investitorji ne želijo znižati cen zaradi najetih posojil, ampak zakaj banke vzdržujejo status quo?

Je status quo mogoče vleči v nedogled?

Torej bodo cene neprodanih nepremičnin prej ali slej prisiljeni znižati? Ampak hkrati vi sami pravite, da bodo cene nepremičnin v prihodnje narasle.

Celovški dvori so zgrajeni katastrofalno. Cel kup je gradbenih napak, voda zaliva hodnike, po stenah je plesen ...

Na tiste redke posameznike, ki so kupili stanovanja v napol praznih blokih, zdaj upravniki prelagajo celotne skupne stroške bloka. Kako bi to lahko preprečili?

Kako zelo je kriza prizadela slovensko gradbeništvo?

Kaj je pokopalo Vegrad? Težko je verjeti, da bi to nekoč uspešno podjetje v stečaj spravili Celovški dvori.

Mislite, da bo šlo po Vegradovi poti še kakšno večje gradbeno podjetje? Za SCT sicer ni videti, da bi bil v težavah, je pa res, da ga rešuje sam predsednik vlade s svojim angažmajem v Libiji.

Bi o napakah gradbenih podjetij govorili tudi, če ne bi bilo krize? Ekonomist Ivo Lavrač pravi, da je za nazaj lahko reči, da bi se morala podjetja vesti previdneje, konservativneje, vendar je tako vedenje v konjunkturi pomenilo izgubljanje poslovnih priložnosti.

Kaj pa so napačne motivacijske sheme?

Če je vse to že dolgo znano, zakaj ponavljamo stare napake?

V bistvu smo pred krizo vsi verjeli, da so nepremičnine najvarnejša naložba.

Kako, če sploh, lahko gradbeništvu pomaga država? Verjetno za stabilnost celotnega gospodarstva ni dobro, če gredo velika gradbena podjetja v stečaj.

Država bi sicer lahko stisnila NLB in stanovanja v Celovških dvorih odkupila po 500 evrov za kvadratni meter, a kaj ko bi bila potem to banko prisiljena reševati. Tako bi samo prelagala denar iz enega žepa v drugega. Je to sploh smiselno?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.