Priloga / O razvoju mest

Kakšno je za vaju idealno sodobno mesto?

Kako se kapitalistična ekonomska logika in globalizacija odražata v razvoju mest?

Katero mesto velja za prototip sodobnega mesta?

Je za New York še mogoče reči, da je sodobno mesto, ali pa so mesta, kot je New York, preživeta? Le Corbusier je že leta 1937 zapisal: »Newyorški nebotičniki so romantični: ošabna gesta, ki ima sicer svojo vrednost ... Toda ubili so cesto in mesto je ponorelo.«

Kaj je v Ljubljani za vas moteče in kaj navdihujoče?

Kaj bi bistveno opredelilo metropolitanski značaj Ljubljane?

Kakšne blagodejne, pa tudi malo manj blagodejne učinke na razvoj Ljubljane bo imel nov občinski prostorski načrt?

Kako bo Ljubljana videti leta 2027, ko se bo novemu prostorskemu načrtu iztekla veljavnost, če se bodo izkoristili vsi razvojni potenciali?

Je zavzemanje za prožnost prostorskega načrta mogoče razumeti kot popuščanje ozkim zasebnim interesom v škodo javnega interesa, kot je pogosto slišati očitke stanovske javnosti in t. i. civilnih pobud?

Bo novi prostorski načrt kapitalu dopuščal, da bo še naprej samovoljno urejal mesto?

Z načrtovanjem več razvojnih površin, kot je trenutno potrebnih, naj bi novi prostorski načrt vplival na sprostitev trga zemljišč, kar naj bi posredno vplivalo na cene nepremičnin. Verjamete, da se bodo cene znižale, če pa to ni uspelo niti sedanji hudi ekonomski krizi?

Je novi prostorski načrt Ljubljane podoben sodobnim prostorskim načrtom drugih evropskih mest, ki imajo za seboj podoben prostorski razvoj, ki so torej z Ljubljano primerljiva?

S katerimi instrumenti lahko urbanistično načrtovanje prispeva k pospeševanju gospodarskega razvoja?

Kakšna bodo mesta prihodnosti?

Glede na opozorila svetovne zdravstvene organizacije naj bi največjo razvojno oviro v prihodnosti razvitega sveta pomenilo zdravstveno stanje prebivalcev, ki ga pripisujejo sedečemu načinu življenja, življenjski odvisnosti od avtomobila in dolgoživosti. Za boljše psihofizično zdravje je ljudi treba spraviti v gibanje. Je potemtakem prihodnost razvoja mest v tem, da postanejo privlačnejša za pešačenje?

Na deklarativni ravni vsi prostorski dokumenti poudarjajo nujnost zmanjševanja potreb po prometu, zgoščanju mest predvsem znotraj že pozidanih območij in prenovi opuščenih ali slabo izkoriščenih območij v mestu. Ali ni predpisovanje minimalnega števila potrebnih parkirnih mest v prostorskih aktih pravzaprav v protislovju s temi cilji? Kaj je alternativna rešitev za ureditev parkiranja v sodobnih mestih in kako daleč od te alternative je Ljubljana?