Priloga / Večstanovanjska gradnja
MLADINA, št. 42, 21. 10. 2010

Stanovanjska soseska CVG Lokacija: Ljubljana Avtorji: Bevk Perović arhitekti
© miran Kambič
Kolektivna stanovanjska gradnja večinoma ne sledi zahtevam današnjega časa. Priča smo številnim tehničnim, predvsem pa družbenim spremembam (spremenjene strukture gospodinjstev, različni bivalni vzorci, delo na domu, potreba po hitrem prilagajanju in spreminjanju prostorov …), ki zahtevajo nove inovativne rešitve v stanovanjski gradnji. Zelo resen problem postajajo nekakovostne novogradnje, ki so zrasle po naši deželi v zadnjih letih in bodo naše okolje in družbo bremenile še desetletja. Številne večstanovanjske soseske in objekti iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja so bile bolj kakovostne kot marsikatera sodobna večstanovanjska gradnja. Avtorji spomladanske razstave Stanovanjske ne/politike, ki je bila predstavljena na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, Mika Cimolini, Anja Planišček in Matevž Čelik, so ugotavljali, da je zadnja večja anketa o kakovosti stanovanj iz leta 2005 pokazala, da je Slovenija na repu evropskih stanovanjskih standardov. Povprečno slovensko stanovanje je veliko le 78,6 m2, kar ga uvršča na eno od zadnjih mest v Evropi. Ne glede na velikost stanovanja pa bi se morala dvigniti kakovost stanovanjske gradnje. Tako investitorji, arhitekti kot tudi kupci in uporabniki bi morali poiskati nove, drugačne koncepte kakovostne stanovanjske gradnje. Kaj naredi stanovanjsko sosesko kakovostno in privlačno, kaj je sodobno stanovanje, kako graditi cenejša, večja, bolj prilagodljiva, prijazna stanovanja, kako graditi trajnostno in energetsko učinkovito? Nekaj uspešnih rešitev, za katerimi je zaznati premislek o bivanju v soseskah, zgrajenih v zad-njih treh letih, predstavljamo na naslednjih straneh.
Stanovanjska soseska CVG
Lokacija: Ljubljana
Avtorji: Bevk Perović arhitekti

Stanovanjska soseska CVG Lokacija: Ljubljana Avtorji: Bevk Perović arhitekti
© miran Kambič
Kolektivna stanovanjska gradnja večinoma ne sledi zahtevam današnjega časa. Priča smo številnim tehničnim, predvsem pa družbenim spremembam (spremenjene strukture gospodinjstev, različni bivalni vzorci, delo na domu, potreba po hitrem prilagajanju in spreminjanju prostorov …), ki zahtevajo nove inovativne rešitve v stanovanjski gradnji. Zelo resen problem postajajo nekakovostne novogradnje, ki so zrasle po naši deželi v zadnjih letih in bodo naše okolje in družbo bremenile še desetletja. Številne večstanovanjske soseske in objekti iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja so bile bolj kakovostne kot marsikatera sodobna večstanovanjska gradnja. Avtorji spomladanske razstave Stanovanjske ne/politike, ki je bila predstavljena na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, Mika Cimolini, Anja Planišček in Matevž Čelik, so ugotavljali, da je zadnja večja anketa o kakovosti stanovanj iz leta 2005 pokazala, da je Slovenija na repu evropskih stanovanjskih standardov. Povprečno slovensko stanovanje je veliko le 78,6 m2, kar ga uvršča na eno od zadnjih mest v Evropi. Ne glede na velikost stanovanja pa bi se morala dvigniti kakovost stanovanjske gradnje. Tako investitorji, arhitekti kot tudi kupci in uporabniki bi morali poiskati nove, drugačne koncepte kakovostne stanovanjske gradnje. Kaj naredi stanovanjsko sosesko kakovostno in privlačno, kaj je sodobno stanovanje, kako graditi cenejša, večja, bolj prilagodljiva, prijazna stanovanja, kako graditi trajnostno in energetsko učinkovito? Nekaj uspešnih rešitev, za katerimi je zaznati premislek o bivanju v soseskah, zgrajenih v zad-njih treh letih, predstavljamo na naslednjih straneh.
Stanovanjska soseska CVG
Lokacija: Ljubljana
Avtorji: Bevk Perović arhitekti
Stanovanjska soseska Jurčkova
Lokacija: Ljubljana
Avtorji: Enota
Dunajski mozaik
Lokacija: Ljubljana
Avtorji: Abiro
Stanovanjska soseska Sotočje
Lokacija: Kranj
Avtorji: Bevk Perović arhitekti
Stanovanjski kompleks na strehi nakupovalnega centra
Lokacija: Bohinjska Bistrica
Avtorji: Ofis arhitekti
Stanovanjska stavba Gradaška
Lokacija: Ljubljana
Avtorji: Sadar Vuga arhitekti