Priloga / Večstanovanjska gradnja

MLADINA, št. 42, 21. 10. 2010

Stanovanjska soseska CVG Lokacija: Ljubljana Avtorji: Bevk Perović arhitekti

Stanovanjska soseska CVG Lokacija: Ljubljana Avtorji: Bevk Perović arhitekti
© miran Kambič

Kolektivna stanovanjska gradnja večinoma ne sledi zahtevam današnjega časa. Priča smo številnim tehničnim, predvsem pa družbenim spremembam (spremenjene strukture gospodinjstev, različni bivalni vzorci, delo na domu, potreba po hitrem prilagajanju in spreminjanju prostorov …), ki zahtevajo nove inovativne rešitve v stanovanjski gradnji. Zelo resen problem postajajo nekakovostne novogradnje, ki so zrasle po naši deželi v zadnjih letih in bodo naše okolje in družbo bremenile še desetletja. Številne večstanovanjske soseske in objekti iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja so bile bolj kakovostne kot marsikatera sodobna večstanovanjska gradnja. Avtorji spomladanske razstave Stanovanjske ne/politike, ki je bila predstavljena na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, Mika Cimolini, Anja Planišček in Matevž Čelik, so ugotavljali, da je zadnja večja anketa o kakovosti stanovanj iz leta 2005 pokazala, da je Slovenija na repu evropskih stanovanjskih standardov. Povprečno slovensko stanovanje je veliko le 78,6 m2, kar ga uvršča na eno od zadnjih mest v Evropi. Ne glede na velikost stanovanja pa bi se morala dvigniti kakovost stanovanjske gradnje. Tako investitorji, arhitekti kot tudi kupci in uporabniki bi morali poiskati nove, drugačne koncepte kakovostne stanovanjske gradnje. Kaj naredi stanovanjsko sosesko kakovostno in privlačno, kaj je sodobno stanovanje, kako graditi cenejša, večja, bolj prilagodljiva, prijazna stanovanja, kako graditi trajnostno in energetsko učinkovito? Nekaj uspešnih rešitev, za katerimi je zaznati premislek o bivanju v soseskah, zgrajenih v zad-njih treh letih, predstavljamo na naslednjih straneh.

Stanovanjska soseska CVG
Lokacija: Ljubljana
Avtorji: Bevk Perović arhitekti

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


MLADINA, št. 42, 21. 10. 2010

Stanovanjska soseska CVG Lokacija: Ljubljana Avtorji: Bevk Perović arhitekti

Stanovanjska soseska CVG Lokacija: Ljubljana Avtorji: Bevk Perović arhitekti
© miran Kambič

Kolektivna stanovanjska gradnja večinoma ne sledi zahtevam današnjega časa. Priča smo številnim tehničnim, predvsem pa družbenim spremembam (spremenjene strukture gospodinjstev, različni bivalni vzorci, delo na domu, potreba po hitrem prilagajanju in spreminjanju prostorov …), ki zahtevajo nove inovativne rešitve v stanovanjski gradnji. Zelo resen problem postajajo nekakovostne novogradnje, ki so zrasle po naši deželi v zadnjih letih in bodo naše okolje in družbo bremenile še desetletja. Številne večstanovanjske soseske in objekti iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja so bile bolj kakovostne kot marsikatera sodobna večstanovanjska gradnja. Avtorji spomladanske razstave Stanovanjske ne/politike, ki je bila predstavljena na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, Mika Cimolini, Anja Planišček in Matevž Čelik, so ugotavljali, da je zadnja večja anketa o kakovosti stanovanj iz leta 2005 pokazala, da je Slovenija na repu evropskih stanovanjskih standardov. Povprečno slovensko stanovanje je veliko le 78,6 m2, kar ga uvršča na eno od zadnjih mest v Evropi. Ne glede na velikost stanovanja pa bi se morala dvigniti kakovost stanovanjske gradnje. Tako investitorji, arhitekti kot tudi kupci in uporabniki bi morali poiskati nove, drugačne koncepte kakovostne stanovanjske gradnje. Kaj naredi stanovanjsko sosesko kakovostno in privlačno, kaj je sodobno stanovanje, kako graditi cenejša, večja, bolj prilagodljiva, prijazna stanovanja, kako graditi trajnostno in energetsko učinkovito? Nekaj uspešnih rešitev, za katerimi je zaznati premislek o bivanju v soseskah, zgrajenih v zad-njih treh letih, predstavljamo na naslednjih straneh.

Stanovanjska soseska CVG
Lokacija: Ljubljana
Avtorji: Bevk Perović arhitekti

Stanovanjska soseska Jurčkova
Lokacija: Ljubljana
Avtorji: Enota

Dunajski mozaik
Lokacija: Ljubljana
Avtorji: Abiro

Stanovanjska soseska Sotočje
Lokacija: Kranj
Avtorji: Bevk Perović arhitekti

Stanovanjski kompleks na strehi nakupovalnega centra
Lokacija: Bohinjska Bistrica
Avtorji: Ofis arhitekti

Stanovanjska stavba Gradaška
Lokacija: Ljubljana
Avtorji: Sadar Vuga arhitekti

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Glavni članek:

Priloga

Bivanje


Ozadje:

Priloga

O razvoju mest

Priloga

Sanje ali mora?

Priloga

Beneški arhitekturni bienale

Priloga

»Preživeli bodo samo najboljši«

Priloga

V osmih tednih do strehe


Preberite tudi

Javna pamet

Jože Vogrinc: Priznajmo Palestince in Palestinke!

Mera dejanskega priznavanja suverenosti Palestine je odnos do njenih državljanov in državljank

Teden

Nedopustne grožnje

Pravnomočna obsodilna sodba zaradi grožnje novinarju Eriku Valenčiču 

Intervju

»Po novem bodo imeli tisti z zdaj najnižjimi pokojninami deset odstotkov višje pokojnine«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje