Saga o dokapitalizaciji NLB / Peter Groznik: ”Ustvarja se vzdušje izrednih razmer”

Se strinjate z oceno bankirja Egona Zakrajška, da je kriza NLB domačega izvora in bi se zgodila tudi brez finančne krize?

> Težave NLB niso pretežno domačega izvora. Celotno svetovno gospodarstvo in bančništvo je v predlanskem in lanskem letu zašlo v krizo in redke so banke, ki bi krizo preživele brez izgub in visokih odpisov zaradi slabih posojil. Po bitki, v katerih je veliko ranjenih in mrtvih, je vedno lahko biti pameten glede tega, kaj je šlo narobe. V javnosti NLB največkrat očitana t. i. tajkunska posojila oz. posojila, namenjena menedžerskim odkupom, so v skupni bilanci banke zastopana v manj kot dveh odstotkih njene celotne aktive. In treba je vedeti, da vsa ta posojila niso »slaba«, nekatera so boljše, nekatera pa slabše zavarovana. Pomembno je povedati, da Slovenija ni bila edina država, kjer so se financirali menedžerski odkupi podjetij. Po podatkih Judit Karsai z madžarskega ekonomskega inštituta je bilo v Sloveniji naložb skladov zasebnega in tveganega kapitala, mednje sodijo tudi menedžerski odkupi, merjeno v odstotkih od BDP, v letih 2004-2007 razmeroma malo glede na ostale vzhodnoevropske države. Vsako leto smo bili v tem pogledu glede na regijo podpovprečni. No, verjetno pa je res, da študija ne zajema naših največjih frajerjev, Boška in Igorja, ki sta svoja lastništva in prevzeme razkrila šele po letu 2007. Ampak ne glede na to, Slovenija ni bila glede menedžerskih prevzemov pravzaprav nič posebnega in slovenske banke ne edine v regiji, ki so jih financirale. Kar pa se tiče obvladovanja in nadzora nad posameznimi deli skupine, pa se kot nekdo, ki banko spremlja od zunaj, moram strinjati. Sprega državnega lastništva, politično nastavljenih ustreznih nadzornikov in uprav se praviloma nikoli ne izkaže kot ustrezna. Če se ne motim, je bil Bavčar eden izmed nadzornikov LHB. Kaj več glede tega verjetno ni treba komentirati.