Bosna / Vsaj tarnanja nad usodo je manj

Dr. Nada Ler Sofronić, profesorica socialne psihologije iz Sarajeva

Nihad Penava
MLADINA, št. 45, 11. 11. 2010

Dr. Nada Ler Sofronić pred spomenikom mednarodni skupnosti (v obliki pločevinke govejega mesa, ki je bila obvezna sestavina paketov humanitarne pomoči med vojno)

Dr. Nada Ler Sofronić pred spomenikom mednarodni skupnosti (v obliki pločevinke govejega mesa, ki je bila obvezna sestavina paketov humanitarne pomoči med vojno)
© Almir Panjeta

Dr. Sofronićeva, od volitev v Bosni in Hercegovini so minili trije tedni. Kako si razlagate ogromno število protestno neveljavnih glasovnic? Kot eno zaušnico bosansko-hercegovski družbi?

Pogosto slišimo, da je bosansko-hercegovska družba bolna. Je to fraza ali resnica?

Pa je to mogoče pripisati medijem?

Ali BiH okreva? Lahko primerjamo bosansko-hercegovsko družbo leta 1995, ko se je končala vojna, leta 2000, 2005 in danes?

To so, imenujmo jih tako, zunanje ovire, s katerimi ima opraviti BiH. Kaj pa je z notranjimi sociopsihološkimi in sociopolitičnimi ovirami?

Posttravmatski sindrom je vsekakor značilen za vojne in povojne družbe, kakršna je bosansko-hercegovska. Ko hodite po sarajevskih ulicah, koliko se to občuti? Kako se to najpogosteje kaže?

Kako bi opisali povprečnega človeka v današnji BiH? Kakšne želje ima, za kaj si prizadeva, kako razmišlja?

Ima BiH, urejena tako, kot je zdaj, sploh kakršno koli možnost za svetlo prihodnost?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.

Naroči

Nihad Penava
MLADINA, št. 45, 11. 11. 2010

Dr. Nada Ler Sofronić pred spomenikom mednarodni skupnosti (v obliki pločevinke govejega mesa, ki je bila obvezna sestavina paketov humanitarne pomoči med vojno)

Dr. Nada Ler Sofronić pred spomenikom mednarodni skupnosti (v obliki pločevinke govejega mesa, ki je bila obvezna sestavina paketov humanitarne pomoči med vojno)
© Almir Panjeta

Dr. Sofronićeva, od volitev v Bosni in Hercegovini so minili trije tedni. Kako si razlagate ogromno število protestno neveljavnih glasovnic? Kot eno zaušnico bosansko-hercegovski družbi?

Pogosto slišimo, da je bosansko-hercegovska družba bolna. Je to fraza ali resnica?

Pa je to mogoče pripisati medijem?

Ali BiH okreva? Lahko primerjamo bosansko-hercegovsko družbo leta 1995, ko se je končala vojna, leta 2000, 2005 in danes?

To so, imenujmo jih tako, zunanje ovire, s katerimi ima opraviti BiH. Kaj pa je z notranjimi sociopsihološkimi in sociopolitičnimi ovirami?

Posttravmatski sindrom je vsekakor značilen za vojne in povojne družbe, kakršna je bosansko-hercegovska. Ko hodite po sarajevskih ulicah, koliko se to občuti? Kako se to najpogosteje kaže?

Kako bi opisali povprečnega človeka v današnji BiH? Kakšne želje ima, za kaj si prizadeva, kako razmišlja?

Ima BiH, urejena tako, kot je zdaj, sploh kakršno koli možnost za svetlo prihodnost?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:

Preberite tudi

Intervju

»Fašistični režimi sovražijo novinarje in sodnike. Ker so ti prva linija pričevanja. Vidijo in povedo.«

Hélène Frappat, pisateljica, filozofinja in prevajalka

Varuh človekovih pravic / »Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Izbruhi nasilja so odsev sistemskih pomanjkljivosti

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi