Lignit / Klavrn začetek nove agencije

Mantra vladajoče politike pri upravljanju državnih kapitalskih naložb je, da se država, torej lastnica, ne vpleta v konkretne odločitve nadzornih svetov. Vlogo lastnice, prej vlade, je nedavno v skladu z zahtevami OECD prevzela nova, neodvisna agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ki jo vodi Dagmar Komar. Na vrh agencije je prišla iz Zavarovalnice Triglav, na zadnjih lokalnih volitvah pa je kandidirala za SD. Morda je zato predsednik vlade Borut Pahor napovedoval »revolucijo« pri upravljanju. V resnici pa je agencija svoje poslanstvo na primeru TEŠ začela precej klavrno in »odvisno«.
Stavkajoči novega direktorja TEŠ Simona Tota niso pustili v upravno zgradbo elektrarne, v njej pa sta se člana nove agencije Marko Golob in Danilo Grašič srečala z direktorjem velenjskega premogovnika Milanom Medvedom in odstavljenim Urošem Rotnikom, ki je bil v ponedeljek, 15. novembra, sicer uradno na dopustu. Odgovora na naše vprašanje, od kod agenciji mandat za takšen sestanek, nismo dobili. Je pa agencija čez dva dni pisala HSE, da izražajo »veliko presenečenje in nestrinjanje z nenadno odločitvijo o razrešitvi direktorja TEŠ. V skladu s pristojnostmi agencije zahtevamo vzpostavitev prvotnega stanja, to je takojšnji preklic odločitve glede razrešitve direktorja TEŠ«.
Socialne demokrate iz Šaleške doline in Boruta Pahorja, ki je takšno odločitev v nekaterih svojih izjavah med vrsticami napovedoval, je takšno pismo zadovoljilo. Iz agencije pa so nam na naše drugo vprašanje, na kateri podlagi so sprejeli takšno konkretno odločitev, odgovorili, »da je bilo tako z nenadno odstavitvijo dr. Rotnika ... poteptano načelo konstruktivnega sodelovanja in so bila predvsem negirana običajna načela poslovno-korporativne prakse«. Mimogrede, nekaj tednov pred tem, ko je s kršitvijo takšnih »običajnih načel poslovno-korporativne prakse« odletel Borut Meh, zgražanja ni bilo. Verjetno zato, ker je Meh nameraval zamenjati Rotnika, s čimer se v SD ne strinjajo.
Bogomir Kovač, bivši vodja kadrovsko-akreditacijskega sveta, pravi, da je ta prva odločitev agencije po njegovem sporna. »Kolikor mi je znano, agencija nima notranjih aktov, v katerih bi določila svoje posege. Ima le zakon, ki je zelo splošen. Če pa pogledamo običajno korporativno pravo, na kar se sklicujejo, potem njihove pristojnosti ne bi smele segati do imenovanja nadzornega sveta oziroma do npr. sklica izredne skupščine.« Tudi z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da so se z dopisom agencije seznanili »s presenečenjem«. Zapisali so, da je bila agencija ustanovljena v skladu s smernicami OECD, te pa naj bi zapovedovale, da mora država, torej agencija, pustiti odborom družb v državni lasti, da izvajajo svoje naloge, da mora spoštovati njihovo neodvisnost ter da se »ne sme vmešavati v vsakodnevno vodenje družb v državni lasti ter jim mora za doseganje začrtanih ciljev dovoljevati popolno avtonomijo poslovanja«.