Franček Drenovec / Kolaps Elite
Kaj je šlo narobe?
Franček Drenovec
MLADINA, št. 51, 22. 12. 2010
Franček Drenovec, ekonomist, stališča avtorja so njegova osebna stališča
© Borut Peterlin
Pred tridesetimi leti je skupina prebrisanih ljubljanskih študentov podarila Slovencem »punk«. Takrat še ni bilo interneta in »socialnih omrežij« (ko mulci pretrgajo vse stike s prijatelji in z drugim okoljem, da lahko buljijo v milijon majhnih, poskakujočih pikic na nekem zaslonu), takrat je bila pomembna glasba. Ena cela generacija mladih je odraščala v srhljivem doživljanju modernosti in svetovljanstva, medtem ko je v resnici poslušala tisti nezgrešljivi domači cigumigu, nič bistveno drugačen od narodnjakov svojih staršev in starih staršev (če bi bil zares punk, bi ga v Sloveniji poslušalo, kaj vem, 17 ljudi).
Kaj neki si je lahko mislila o tem neka prejšnja, malo zgodnejša generacija, ki je odraščala na Stonesih in Dylanu, Woodstocku in Kentu in Parizu, v popolnoma drugačni vpetosti v sočasni sodobni svet? Kaj naj si misli o tem, da se ta narodnjaški pohod še kar nadaljuje, sedaj kot »rock« ali karkoli se že komu dozdeva, da je moderno, ter da so skoraj vsi glasbeni sporedi, ki jih lahko loviš na slovenskih radijskih postajah, primerljivi, prek meja Slovenije, samo s sporedi in postajami, namenjenimi otrokom, neodrasli publiki? Pa seveda ne gre samo za glasbo. Degradacija je vsesplošna. Kaj naj si mi »stari« nasploh mislimo o svojih naslednikih, o njihovi »pomladi« in o vsem tem novem, »mladem«, kar so nam ustvarili?
Stara elita
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Franček Drenovec
MLADINA, št. 51, 22. 12. 2010
Franček Drenovec, ekonomist, stališča avtorja so njegova osebna stališča
© Borut Peterlin
Pred tridesetimi leti je skupina prebrisanih ljubljanskih študentov podarila Slovencem »punk«. Takrat še ni bilo interneta in »socialnih omrežij« (ko mulci pretrgajo vse stike s prijatelji in z drugim okoljem, da lahko buljijo v milijon majhnih, poskakujočih pikic na nekem zaslonu), takrat je bila pomembna glasba. Ena cela generacija mladih je odraščala v srhljivem doživljanju modernosti in svetovljanstva, medtem ko je v resnici poslušala tisti nezgrešljivi domači cigumigu, nič bistveno drugačen od narodnjakov svojih staršev in starih staršev (če bi bil zares punk, bi ga v Sloveniji poslušalo, kaj vem, 17 ljudi).
Kaj neki si je lahko mislila o tem neka prejšnja, malo zgodnejša generacija, ki je odraščala na Stonesih in Dylanu, Woodstocku in Kentu in Parizu, v popolnoma drugačni vpetosti v sočasni sodobni svet? Kaj naj si misli o tem, da se ta narodnjaški pohod še kar nadaljuje, sedaj kot »rock« ali karkoli se že komu dozdeva, da je moderno, ter da so skoraj vsi glasbeni sporedi, ki jih lahko loviš na slovenskih radijskih postajah, primerljivi, prek meja Slovenije, samo s sporedi in postajami, namenjenimi otrokom, neodrasli publiki? Pa seveda ne gre samo za glasbo. Degradacija je vsesplošna. Kaj naj si mi »stari« nasploh mislimo o svojih naslednikih, o njihovi »pomladi« in o vsem tem novem, »mladem«, kar so nam ustvarili?
Stara elita
Tranzicija
Kolaps elite
Ljubljana
Provinca