intervju / Dušan Semolič: "Gre za resen projekt s številnimi slabimi posledicami za naše članstvo"

Predsednik največje sindikalne zveze v državi se te dni vozi po terenu in zbira podpise pod zahtevo za naknadni zakonodajni referendum o pokojninski reformi. Če bo do referenduma res prišlo, je zelo verjetno, da bo reforma padla. Tako vsaj kažejo javnomnenjske ra-ziskave. Posledice bi lahko bile hude, zlasti za delavce, ki jih zastopajo tudi Semoličevi sindikati. Ekonomisti namreč opozarjajo, da bi državi lahko padla bonitetna ocena, kar bi podražilo njeno zadolževanje, pa tudi zadolževanje podjetij. Kriza bi se še poglobila, to pa bi pomenilo še več brezposelnih. Ali sindikati res vedo, kaj delajo?

Sindikati ste nedvomno močan korektiv za hude spodrsljaje vladajočih garnitur. Preprečili ste uvedbo obveznega drugega pokojninskega stebra in enotno davčno stopnjo. Toda ali se vam ne zdi, da greste z referendumom o pokojninski reformi vendarle predaleč?

Ne. Gre za resen projekt s tako številnimi slabimi posledicami za naše članstvo, da smo dolžni uporabiti vsa sredstva, ki so nam na voljo. Bili smo pred dilemo, ali naj gremo po poti francoskih sindikatov in izvedemo demonstracije ali pa gremo na referendum. Velike demonstracije proti reformi, s katero se starostna meja upokojitve dviguje na 65 let, smo že imeli. Lahko bi jih sicer ponovili, težava pa je, kaj po demonstracijah. Čeprav občudujemo bojevitost francoskih sindikatov, se je treba zavedati, da jim pokojninske reforme kljub vloženim naporom ni uspelo preprečiti. Na srečo imamo možnost naknadnega zakonodajnega referenduma, ki je Francozi nimajo. Gre za legitimno sredstvo, ki ga sindikati ne zlorabljamo. Zavedati se je treba, da izvor strukturnih reform ni na Gregorčičevi, ampak jih diktirajo gospodje iz Bruslja. Naši politiki se do njih čutijo neprimerno bolj odgovorni kot do nas. Med našimi in francoskimi politiki je podobnost, ki ji pravim politični narcisizem. Tako močno so zaverovani vase, da jim z demonstracijami ne prideš do živega.