intervju / Dr. Gáspár Miklos Tamás: "Ja, sem razočaran in zagrenjen, tudi jaz."

Filozof Dr. G. M. Tamás, v komunizmu znan madžarski disident, kasneje ustanovitelj liberalne stranke, je sredi devetdesetih let politiko razočaran zapustil. Danes je na Madžarskem eden od intelektualcev, ki jih oblasti najbolj napadajo. Še vedno je član Madžarske akademije znanosti in umetnosti, saj je njegovo razrešitev začasno odložila peticija. Pogovor z njim smo opravili v Budimpešti, na dan demonstracij proti desni vladi Viktorja Orbána, ki je v zgolj osmih mesecih reformirala državo. Sedaj so na Madžarskem mediji pod državnim nadzorom, umetniki morajo spoštovati politične direktive, prejemniki socialne pomoči morajo živeti v urejenih razmerah, v javnih zgradbah pa visi razglas Orbánove stranke Fidesz, ki z dvotretjinsko večino uvaja, kot piše, “revolucijo”, utemeljeno na novem redu in disciplini.

Kako razočarani ste po 20 letih tranzicije nad razmerami na Madžarskem, če bi se izrazili recimo z ocenami od 1 do 10?

Če se moram izraziti v številkah, bi seveda izbral 10. A resnici na ljubo niti ne bi smel reči, da sem razočaran sedaj. Nad posledicami t. i. tranzicije sem bil razočaran že pred 15 leti, ko smo prvič spoznali in ugotavljali, kaj se dogaja. Ko smo v parlamentu v zanosu pripravljali reforme, nihče ni opazil, da nam je izpred oči izginilo nekaj milijonov delovnih mest. Od tedaj me potek dogodkov pravzaprav ne preseneča več. Kdor je v srednji in vzhodni Evropi pričakoval, da bo uvedba liberalne demokracije rešila večino težav - le potrpeti moramo še malo v tej t. i. tranziciji, ki ji ni konca -, je seveda lahko razočaran in zagrenjen. Ja, sem razočaran in zagrenjen, tudi jaz. A zaradi preprostega razloga: ker so ljudje revni, prestrašeni, ker nimajo več upanja in ker vse okrog njih propada. To me ne preseneča, me pa žalosti.