Marjan Horvat

27. 1. 2011  |  Mladina 4

Hervardi v Narodnem domu v Trstu ...

... in kako so se znašli v simbolu trpljenja in upanja tržaških Slovencev

Predavanje v Narodnem domu (v ospredju Andrej Šiško, predsednik Hervardov)

Predavanje v Narodnem domu (v ospredju Andrej Šiško, predsednik Hervardov)
© Kroma

Pred kratkim so v Narodnem domu v Trstu predstavili slovenski prevod knjige ruskega raziskovalca Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci, ki z zanikovanjem zakarpatske teorije »podaljšuje zgodovino Slovencev za 600 let«.
Delo je nastalo v začetku 19. stoletja, ko je Ruska carska akademija zgodovinskih ved Venelina poslala v Bolgarijo, da bi tam poiskal sorodstvene vezi Rusov z drugimi Slovani. Naletel je na »dokaze«, da so pred Bolgari to območje naseljevali Slovenci. Zgodovino Slovencev je ruski raziskovalec razdelil na keltsko, rimsko, hunsko in frankovsko obdobje. V vsakem izmed teh obdobij pa so druga ljudstva posegala v nekdanjo domovino Slovencev in asimilirala avtohtono prebivalstvo. Še v 9. stoletju naj bi bile etnične meje Slovencev segale na severu in vzhodu do Donave, na jugu do Reke in na zahodu do Benetk. V času nastajanja Venelinovega dela sta bili slovenski le še Kranjska in Slovaška, vendar avtor ne piše o tem, »zakaj so se Slovaki s svojim narečjem nekoliko oddaljili od Slovencev in se približali Čehom ...« Po tej hipotezi so bili starodavni predniki Slovencev Etruščani in Reti, dobršen del zgodovine pa naj bi bili znani kot - Veneti.
V knjigi tega ruskega avtorja so vidne hibe tendencioznega branja starih spisov, ki so značilne tudi za dokazovanje »avtohtonosti« Slovencev patra Ivana Tomažiča, ekonomista dr. Joška Šavlija in literata Mateja Bora, ki so v osemdesetih letih pripravili knjigo Veneti: naši davni predniki. Tomažič in Šavli sta še aktivna, saj sta lani poleti predstavila svoje poglede v Kulturnem domu v Bovcu na okrogli mizi »Slovenci - kdo smo in od kdaj smo tu«. S sodelovanjem ju je počastil tudi Janez Janša, v nagovoru pa dejal, da je čas, »da se pogovorimo o celovitosti naše identitete«.
Tokrat Šavlija in Tomažiča v Trstu ni bilo. Je pa okoli petdeset poslušalcev v knjižnici Narodnega doma prisluhnilo etnologinji Duši Krnel Umek, Andreju Šišku, Petru Amaliettiju in Blažu Babiču, predstavnikom društva Zveza domoljubnih društev Hervardi, ki je izdalo Venelinovo knjigo.
S svojim delovanjem pa so razburili člane društva Promemorija, ki ga vodi tržaški zgodovinar Sandi Vouk. Že pred vhodom v dvorano so promemorijevci delili letake, na katerih so opozarjali, da Hervardi »dosledno podžigajo protiromsko in protiislamsko histerijo ter zagovarjajo rasistične predsodke ... Domoljubje, ki ga širijo Hervardi, je milo rečeno nesprejemljivo za slehernega demokrata«, zato takšen »simbol nacionalne in rasistične drže nikakor ne sodi v Narodni dom«.
Očitno pa si organizatorji »srečanja« v Trstu niso bili na jasnem, kakšne teorije zagovarjajo njihovi gosti. Dr. Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice, ki ima prostore v Narodnem domu, je povedal, da so jim »odstopili prostore misleč, da gre le za predstavitev knjige o Slovencih iz 19. stoletja. Nismo vedeli, da je zadaj društvo Hervardov, ki, žal, zastopa stališča, ki niso vedno najbolj miroljubna, so precej nacionalistična. Narodni dom pa je simbol ponosa in hkrati tragedije in simbolizira antifašizem. Niti na vabilu ni pisalo, da so to oni ... Toda že uvodoma sem prepovedal diskusijo o čem drugem kot o knjigi. Z njimi se ne strinjam in najraje bi pozabil na ta dogodek.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.