Borut Mekina

27. 1. 2011  |  Mladina 4  |  Politika

Kaj z zaseženimi cerkvami?

Zavod za kulturno dediščino načeloma ne nasprotuje preureditvi cerkva v stanovanja, hotele, trgovine, bare, telovadnice ali mošeje

Bivša cerkev Dominikancev v Maastrichtu, ki so jo nedavno spremenili v knjigarno na 750 kvadratnih metrih.

Bivša cerkev Dominikancev v Maastrichtu, ki so jo nedavno spremenili v knjigarno na 750 kvadratnih metrih.

Po za cerkev najhujšem scenariju bodo banke upnice zasegle zastavljeni samostan Studenice, župnišče v Črnečah, dvorec Betnava, Slomškovo knjigarno, misijonarsko pisarno, del Andreanuma, Kolpingov dom in še nekatere druge nepremičnine. S propadom družbe Gospodarstvo Rast in obeh cerkvenih holdingov se bo cerkvena finančna hrbtenica sesedla. Kako bo potem npr. mariborska nadškofija financirala svoja preostala posojila in dejavnosti, saj mora poleg 140 župnij vzdrževati tudi vrtec, gimnazijo, baletno in glasbeno šolo ter dijaški in študentski dom?
Razmere so dejansko absurdne. V Sloveniji imamo že skoraj 3000 cerkva, v nekaterih krajih stojita celo dve druga ob drugi. Čeprav je vernikov vse manj, se je po osamosvojitvi število cerkvenih nepremičnin predvsem zaradi denacionalizacije in uspehov pri certifikatni privatizaciji še celo povečalo. Veliko cerkva danes sameva in v njih ni rednega bogoslužja, duhovniki pa še zmeraj zbirajo denar za graditev novih objektov, čeprav se cerkev pritožuje, da vsega ne more sama vzdrževati. Kulturno ministrstvo zato tudi v času krize na leto za obnovo in vzdrževanje sakralnih spomenikov nameni okrog 2 milijona evrov.
Seveda imajo v drugih državah verske skupnosti zaradi procesa sekularizacije prav tako opraviti s prevelikim številom sakralnih objektov, toda številne med njimi so pripravljene na pragmatične rešitve. V Veliki Britaniji denimo anglikanska cerkev že od leta 1969 sakralne objekte prodaja zasebnikom, s tem pa je doslej zaslužila že več kot 30 milijonov evrov. Postopek prodaje je ustaljen, pri tem tudi določijo, za kakšen namen naj se kaka cerkev po novem uporablja. Ta trenutek je denimo naprodaj pet cerkva, najstarejša je iz 12. stoletja, najcenejša pa stane 80 tisoč evrov in je primerna za preureditev v dvosobno stanovanje.
Neuporabljane cerkve novi lastniki najpogosteje spremenijo v bivalne enote. Rezultati takšnih prenov, s katerimi rešijo spomenike pred propadom, so lahko osupljivi, poleg tega, da se takšne adaptacije tudi izplačajo: v Italiji na primer podeželske cerkve spreminjajo v počitniške hišice in s tem potrojijo njihovo ceno. Znan je primer prenove metodistične cerkve v Dallasu (ZDA). Kupci so zanjo odšteli 500 tisoč dolarjev, vanjo vložili približno milijon dolarjev, uredili 11 sob in 11 kopalnic na 4200 kvadratnih metrih, prodali pa so jo za 3 milijone. Še donosnejša je sprememba cerkva v hotele.
Ljubljana že ima enkratno izkušnjo s preureditvijo bivšega vojaškega zapora v mladinski hostel Celica na Metelkovi. Zakaj pa ne bi katere izmed cerkva v krajih, kjer primanjkuje namestitvenih zmogljivosti in ki vidijo svojo prihodnost v turizmu, spremenili v turistične namestitvene komplekse? Za to so se odločili prebivalci mesta Lincoln v Veliki Britaniji. Zgolj 300 tisoč evrov vredno cerkev sv. Lincolna iz 16. stoletja so preuredili v hotel s 13 sobami. V drugem mestu v Veliki Britaniji (Dorset) so nekdanjo metodistično cerkev spremenili v vaško trgovino, v kateri sedaj prebivalci, ki pridejo tja po nakupih, spet občudujejo vitraje z bibličnimi motivi.
Eden najbolj znanih primerov spremembe nekdanje cerkve v nakupovalno središče je v New Yorku. Bivšo episkopalno cerkev iz leta 1846, v kateri je bil v 80. in 90. letih znan nočni klub, so lani spremenili v trinadstropno nakupovalno hišo, ki ponuja »intimno nakupovalno izkušnjo« med občudovanjem gotskih prvin in fresk. V to kategorijo nemara sodi tudi primer nekdanje cerkve dominikancev v Maastrichtu z izjemnimi freskami na stropu, ki so jo nedavno spremenili v knjigarno na 750 kvadratnih metrih. Precej izvirno zamisel je imel tudi neki ameriški bodibilder; poceni je odkupil krajevno cerkev iz leta 1892 in v njej uredil fitnes center. Tega namesto zrcal sedaj krasijo freske boja med golima Davidom in Goljatom.
A to še ni vse. Za marsikoga sporna, toda po svetu uveljavljena je sprememba nekdanjih cerkva v nočne klube. Ali pa v mošeje? V švedskem mestu Sundsvall sta muslimanska in krščanska skupnost dosegli kompromis. Podpisali sta lizinško pogodbo, po kateri se bo nekdanja cerkev spremenila v mošejo. Krajevna katoliška cerkev je dejansko navdušena in v tem vidi pozitivno rešitev, saj bo objekt tako še naprej uporabljan v verske namene, namesto da bi iz njega nastal nočni bar, kot je bilo sprva predvideno.
Tudi v Sloveniji so možnosti za prenovo cerkva v stanovanja, hotele, trgovine, nočne klube ali mošeje zakonite, je pojasnila generalna direktorica zavoda za kulturo dr. Jelka Pirkovič. »Načeloma je to možno, vendar je v vsakem konkretnem primeru takšna možnost odvisna od varstvenega režima, določenega na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine,« pravi. Če je cerkev ali samostan razglašen za kulturni spomenik, je v odloku o razglasitvi določen režim. Če je tako, je treba spremeniti odlok, če pa odlok o razglasitvi takšne omejitve ne vsebuje, »je sprememba namembnosti možna, če s tem soglaša pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,« pravi Pirkovičeva.
V Sloveniji dejansko poznamo nekatere primere ponovne uporabe cerkva in samostanov v druge namene, odgovarjajo iz zavoda. V samostanu in samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki sedaj domuje Galerija Božidarja Jakca. V dominikanskem samostanu in nekdanji samostanski cerkvi na Ptuju so prostori Pokrajinskega arhiva Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. S prenovo nekdanje cerkve naj bi Ptuj pridobil koncertno dvorano. Potem je tukaj še nekdanji frančiškanski samostan v Kopru, kjer je bila samostanska cerkev dolgo uporabljana kot šolska telovadnica, sedaj naj bi v njej Koprčani dobili kulturno dvorano. V Mariboru, denimo, pa je minoritski samostan že preurejen v lutkovno gledališče.
Res je le, da so v omenjenih primerih objekti izgubili »prvotno sakralno funkcijo«, kot pravijo na zavodu za varstvo kulturne dediščine, že tedaj, ko je Jožef II. ukinil nekatere samostane. Morda pa z »bankrotom« mariborske nadškofije in z vse resnejšimi finančnimi razmerami, v katerih se je znašla slovenska cerkev, prihaja drugi val, ko bodo morali nekateri objekti izgubiti svojo prvotno »sakralno funkcijo«?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.