Kalkulator: Kratke novice

Upor obrtnikov

Ker vlada ni upoštevala zahtev obrtne zbornice, obrtniki marca ne nameravajo plačati davkov in prispevkov. V prvi polovici marca nameravajo začeti postopoma dvigovati denar na bankah in bankomatih, sredi marca pa pripravljajo javni protest v središču Ljubljane. Kot so ocenili na ministrstvu za gospodarstvo, ukrepi, ki jih pripravljajo obrtniki, niso primerni. Na ministrstvu za finance pa so pojasnili, da so pripravili sveženj interventnih zakonov.

Minimalna plača

Januarja letos je imelo 20 članic EU določeno minimalno plačo, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Najvišjo s 1758 evri bruto na mesec je imel Luksemburg, najnižjo pa s 123 evri bruto na mesec Bolgarija. To pomeni, da je najvišji znesek minimalne plače 17-krat višji od najnižjega. A ta razlika se ob upoštevanju kupne moči zmanjša na šestkratnik. V tem primeru je januarska minimalna plača v Luksemburgu znašala 1452 enot na mesec, v Bolgariji pa 233 enot. Brez upoštevanja kupne moči je bila januarja letos slovenska minimalna plača 748 evrov bruto, ob upoštevanju kupne moči pa 887 enot. Eurostat v svoji analizi še navaja, da je leta 2009 minimalna plača v državah, kjer je določena, znašala od 30 do 50 odstotkov povprečne bruto plače. Po tem kazalniku ima najvišjo minimalno plačo Malta, sledita ji Francija in Luksemburg, na dnu sta Češka in Romunija, kjer minimalna plača dosega 33,8 oziroma 33,3 odstotka povprečne bruto plače. Slovenija je z deležem 41,1 odstotka na sredini lestvice.

Stečaj končan šele 2014?

Stečaj družbe Vegrad, ki se je začel 6. oktobra lani, bi lahko bil končan do konca leta 2014, ocenjuje stečajna upraviteljica Alenka Gril. Vegrad je lastnik številnih nepremičnin in za njihovo prodajo bo potreben daljši čas. Prav tako je vpisan kot lastnik nepremičnin, v katerih so stanovanja, ki so že prodana, lastništvo pa še ni bilo urejeno. Nekatere prijavljene terjatve bo treba prerekati, prav tako je treba nadaljevati številne pravdne postopke, ki jih je Vegrad imel že pred stečajem doma in v tujini.

Več v višjo dodano vrednost

Vsa tista slovenska podjetja, ki so vedno stavila na nemški trg in so tesno povezana z Nemčijo, se bodo dobro razvijala. Težave pa Nemci vidijo v tem, da je v Sloveniji še vedno veliko izzivov pri prehodu na proizvode z višjo dodano vrednostjo, zato bi morala podjetja, predvsem proizvodna, več vlagati v višjo dodano vrednost, izboljšati prenos znanja v gospodarstvo in vlagati v prihodnost, še posebej v krepitev človeških virov, je povedala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen.