Zdravje / Življenje tam spodaj
Naše črevesje skriva enega najbolj zapletenih in še vedno slabo raziskanih ekosistemov na planetu, ki pa je izjemno pomemben za zdravje organizma. Koliko bi si lahko pomagali z verjetno najogabnejšim postopkom zdravljenja?
V črevesju polnoletnega človeka je več kot 100 bilijonov bakterij. Celic črevesne flore je desetkrat več od celic v človeškem telesu, število njihovih različnih genov pa stokrat večje od števila genov v človeškem genomu. Črevesno floro oziroma mikrobioto po dozdajšnjih ugotovitvah sestavlja od 500 do 1000 različnih vrst bakterij, katerih skupna masa je neverjetnih 1,5 kilograma. Šestdeset odstotkov mase tistega, kar pride iz naše zadnjice, sestavljajo bakterije. Zadnja leta se v znanstvenih krogih vse bolj uveljavlja mnenje, da bi morali na črevesno floro gledati kot na samostojen organ znotraj organa. Celice tega »organa« komunicirajo med seboj in z gostiteljem. Porabljajo, shranjujejo in prerazporejajo energijo, posredujejo pri fiziološko pomembnih kemičnih reakcijah, poleg tega pa so sposobne vzdrževanja statusa quo in samoobnavljanja. Njihova presnovna zmogljivost je enaka presnovni zmogljivosti jeter. Zadnji temeljit pregled raziskav s tega področja revije Nature navaja številne dokaze, ki potrjujejo neverjetno pomembnost tega »organa« za naše zdravje. Dejansko nam črevesna flora pomaga pri presnavljanju hranil, za katera sami med evolucijo nismo razvili ustreznih mehanizmov. Bakterije nas oskrbujejo s hranili, prispevajo k ustrezni zgradbi črevesja in preprečujejo vdor nezaželenim mikroorganizmom. Nič manj pomemben naj ne bi bil vpliv črevesne flore na ustrezno delovanje našega imunskega sistema.
Kolonizacija prej sterilnega črevesja z bakterijami se začne takoj po rojstvu. Prve dni in tedne življenja se bakterijska populacija v črevesju novorojenčka zelo spreminja in se nato sčasoma ustali. Nekateri znanstveniki domnevajo, da gre za obdobje vzorčenja, poskusov in napak, torej prilagajanja imunskega sistema na bakterije in obratno. Pionirske bakterije naj bi imele celo sposobnost vplivati na izražanje genov v črevesnih celicah, s čimer oblikujejo sebi primerno okolje in preprečujejo vdor nezaželenih konkurentov. Primerno »izobraževanje« imunskega sistema na začetku življenja naj bi tudi odločilno vplivalo na zmanjšanje možnosti pojavljanja alergij.
Ker je črevesna flora tako pomembna pri razvoju imunskega sistema, je povsem mogoče, da motnje v normalnem razvoju črevesne flore - na primer zaradi poroda s carskim rezom, hranjenja z mlečno formulo namesto dojenja, povečane higiene in uporabe antibiotikov - lahko povzročijo motnje v razvoju imunskega sistema in povečajo možnost različnih obolenj kasneje v življenju.