1. zapoved / Pohujšanje v dolini Šentflorjanski

V Slovenskem mladinskem gledališču bodo 27. februarja ob 19. uri premierno uprizorili znamenito Cankarjevo farso, ki še vedno vznemirja gledališče zaradi svoje dionizičnosti, odprte oblike in aktualne vsebine. Gre za v dramsko formo strukturiran pamflet o avtorjevem videnju in dojemanju celotne slovenske družbe. Dolina šentflorjanska zajema vse slovenske dežele; nekoliko posmehljiv in slabšalen prilastek zabriše strogo fokusiran kraj dogajanja, kjer potemtakem Cankarjevemu ironičnemu pisanju ne ubeži nihče. Hermetična družba, katere predstavniki so župan, dacar, ekspeditorica, cerkovnik, štacunar, učitelj in notar, se zamaje s prihodom umetnika Petra in njegove Jacinte, ki predstavljata (v očeh vaščanov) pohujšanje sámo. Predstavo je režiral Vito Taufer, dramaturga sta bila Nebojša Pop - Tasić in Tomaž Toporišič, za glasbo je poskrbel Andrej Goričar, za kostumografijo Barbara Stupica, za scenografijo pa Viktor Bernik.
Več o svojem srečanju s Cankarjem nam je povedal eden od dramaturgov, Nebojša Pop - Tasić: “Zdaj se ob uprizoritvi Pohujšanja v Slovenskem mladinskem gledališču tretjič srečujem s Cankarjem. In tokrat ga berem popolnoma drugače. Vmes se je zgodilo veliko zgodovinskih reči, pa tudi sam sem sčasoma malce bolj spoznal slovenski jezik in mentaliteto. Seveda mi je, kot naturaliziranemu tujcu, ki mu Cankarja niso vcepili skozi slovenski rodoljubni učni načrt, tokratno branje podarilo močen, skorajda katarzičen užitek. In vse tisto, kar sem prej vedel ali čutil o Cankarju, je postalo plehko, patetično in napačno.”