Spolne zlorabe / »Ni mu mogoče očitati, da je zadovoljeval svoj spolni nagon«

Pred časom je višje sodišče v Mariboru oprostilo župnika Slavka Štefka s Polenšaka, ki je bil na prvi stopnji obsojen spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Dokazom sodniki niso oporekali, dejanje, pravijo, je storil, le da mu »ni mogoče očitati, da je to storil iz spolnih pobud in z namenom zadovoljitve spolnega nagona«.
Sodba s takšno argumentacijo ni osamljena, leta 2005 je recimo prav tako višje sodišče oprostilo obsojenega istega kaznivega dejanja, in tudi takrat so višji sodniki navajali, da pri storilcu ni bilo spolnega vzdraženja ali zadovoljevanja spolnega nagona. To so označili za bistven element kaznivega dejanja. Ker po njihovem mnenju ni bil izpolnjen, so obsojenega oprostili. Tožilstvo se je obrnilo na vrhovno sodišče, to pa je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo in pri tem višjemu sodišču ni oporekalo štetja spolnega nagona med elemente kaznivega dejanja. In to čeprav sodobno kazensko pravo nikjer v primerljivih državah ne govori o spolnem nagonu, zadovoljevanju spolnega nagona ali čem podobnem. Profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Damjan Korošec v knjigi Spolnost in kazensko pravo med drugim zapiše: »Poglobljenih razprav o spolni naravi ravnanja, predvsem objektivnih meril njene prepoznave, kot je kratko prikazano zgoraj, pri nas ni zaslediti in odpira se vprašanje, po kakšnih merilih presojajo ta vprašanja slovenska tožilstva in sodišča v praksi.«