audio / V prijetni družbi posebnežev

Te dni, ko se v Ljubljani vrstijo koncerti atraktivnih glasbenikov, se je v Kinu Šiška pod imenom Burn, Baby, Burn ustavila pisana karavana šestih posebnežev, ki jih vsaj skozi prizmo njihovih izraznosti najbrž ne bi ravno iskali na skupnem odru. No, šesterica je kljub različnim glasbenim izhodiščem uprizorila imeniten tridelni koncert in potrdila, da uspeh tovrstnih druženj bolj kot na skupnih estetskih okvirjih sloni na odnosu ustvarjalcev do glasbe in živega nastopanja.
Šesterica je nastopila v teatralni, kabarejski formi, kar verjetno lahko pripišemo tudi Alexandru Hackeju, pobudniku in osrednjemu členu turneje Burn, Baby, Burn, ter njegovemu prijateljevanju z londonskimi bizarneži Tiger Lillies. Ob Hackeju, ki je bil dolgoletni član berlinskih destruktivnežev Einstürzende Neubauten in narator iz odmevnega dokumentarca Crossing The Bridge, je bilo širši publiki verjetno najbolj znano ime Julee Cruise, ki je s svojim eteričnim glasom zaznamovala naslovno skladbo kultne Lyncheve serije Twin Peaks. Svoj del privržencev sta v solidno napolnjeno veliko dvorano privabila tudi elektronski ekscentrik Khan (Captain Comatose) in postpunkovski veteran Kid Congo Powers (The Gun Club, The Cramps), nekaj manj pa verjetno Danielle de Picciotto, sicer vidna ustvarjalka v berlinskem podtalju, in Avstralec Chris Huges, ki ga redno srečujemo ob številnih cenjenih glasbenikih.
Najbolj glasbeno zanimiv del koncerta so že uvodoma ponudili Hacke, de Picciottojeva in Huges, ki so v svojem repertoarju razširili material s čisto sveže plošče Hitman’s Heel. Sicer klasičen format skladb je pod taktirko Hackejevih ostrih, pogosto hrupnih kitarskih posegov dobil tršo, robustnejšo in bolj odprto podobo, naslonjeno predvsem na čvrste Hugsove ritme. Udarnost sošpilavcev je z mehkobnejšo, cinematično senzibilnostjo s sledmi špageti vesternov uravnotežila de Picciottojeva s klaviaturami in pravljičnimi podobami na platnu. Samosvojo, vandrovsko podobo pa je trojec sklenil še z zabavno koreografijo in kostumografijo.
Še bolj zabaven, že odrsko norčav je bil dvojec Khan/Powers, ki se je lotil dinamičnega glasbenega hibrida, razpetega nekje med trashy discom, naivnim housom in sodobnim elektronsko-rockovskim bluesom. V skupnih skladbah, nekaj priredbah pop klasik in seveda twinpeaksovski skladbi Falling, se jima je z glasom pridružila Cruisova, ki pa se morda ni najbolj posrečeno vključila v razigrano, na posluh pogosto malce zmedeno celostno podobo.
A prav ta kontrast je med na prvi vtis nezdružljivim trojcem osmislil njegovo vpetost v Hackejev nenavaden in predvsem zabaven dramaturški lok šova Burn, Baby, Burn. Tega ni pokvaril niti obvezni skupinski zaključek, ki sicer skozi prizmo glasbe ni ponudil nobenega presežka, je pa potrdil, da se šesterica na aktualni turneji prav imenitno zabava.