Intervju / Gilberto Gil: "Moramo nadaljevati, nadaljevati delo, ustvarjanje"

Gilberto Gil govori z rokami in njegovi stavki se pogosto končajo na konicah prstov. Dlani kažejo in objemajo neizgovorjeno in oči iščejo, ali sogovornik vidi, o čem govori. V črni Adidasovi trenirki sedi po tonski vaji pred koncertom v drugem nadstropju goriškega teatra Verdi. Oseminšestdesetletnik je droben glasbeni velikan, ki je iz brazilske glasbe naredil glasbo sveta, v Brazilijo pa s svojo glasbo prinesel najmodernejše, svobodomiselne in najboljše izraze sveta. Igral je s Pink Floydi, s skupino Incredible String Orchestra in z Jimmyjem Clifom. Vedno je razumel, da je vse, z glasbo vred, tudi politično. Zaradi ustvarjanja in preizkušanja mej svobode pod tedanjo vojaško diktaturo sta s prijateljem Caetanom Veloso leta 1969 pristala v zaporu. Nekaj mesecev kasneje sta morala za tri leta v izgnanstvo.
Leta 2003 je Gilberto Gil sprejel ponudbo novoizvoljenega brazilskega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve in naslednjih pet let vodil ministrstvo za kulturo. Vpeljal je sodelovanje s Creativi Commonsi, za polovico povečal znesek državnega denarja, namenjenega kulturi, in začel izvajati program kulturnih točk, ki so informacijska in ustvarjalna vozlišča, odprta za vsakogar, njihovo idejno zasnovo pa so povzele že številne države, med drugimi tudi Italija.
Danes je spet samo in tudi glasbenik. V zadnjih treh letih je izdal tri plošče in spet in spet igral navdušeni in predani publiki. V petek, 8. aprila, bo ponovno nastopil v Ljubljani, v Cankarjevem domu, tokrat s sinom Bemom in z izjemnim čelistom Jaquesom Morelenbaumom.

Rodili ste se blizu Salvadorja, mesta glasbe.

> Da. Salvador je mesto kulture. Je izrazno zelo močno mesto, ki govori na glas in se kaže navzven.