Intervju / Dr. Zora Konjajev: "Zdi se mi, da počasi lezemo gor"

Dr. Zora Konjajev se je rodila leta 1921 na Ptuju, a od mladih nog živi v Ljubljani. Izhaja iz rodu Stritarjev, glasbenikov in pisateljev. Po maturi na klasični gimnaziji je v Ljubljani študirala medicino. Študij je prekinila vojna. Med vojno je kot študentka medicine sodelovala v OF, bila zaprta in oktobra 1943 odšla z dojenčkom v partizane. Delala je v partizanski bolnišnici Kanižarica, kjer je sodelovala tudi pri operaciji komandanta partizanske vojske Franca Rozmana Staneta. Po osvoboditvi je končala študij, se specializirala za pediatrijo, doktorirala in se posvetila profesuri in znanstvenemu raziskovanju. Najin pogovor se je gibal v časovnem loku skoraj devetih desetletij. Zajel je pevsko delovanje sester Stritar, njeno doživljanje partizanstva in povojnega razvoja zdravstva. Dr. Zora Konjajev, ponosna pripadnica narodnoosvobodilnega boja, je prepričana, da bodo prihodnji rodovi še bolj cenili vrednote NOB kot današnji. Zadovoljna je, da se mladi danes »ponovno oprijemljejo vrednot, kot so osebna integriteta, spodobnost, tovarištvo in sodelovanje. To zbuja upanje.«

Nam lahko sami poveste, kdo ste, dr. Zora Konjajev?

Ah, na to pa ni lahko odgovoriti. Pa bom začela z družino. Rodila sem se v družini, ki je bila izrazito glasbeno in kulturniško usmerjena. V sorodu smo tudi z Josipom Stritarjem, pesnikom in pisateljem. In v sorodstvu s kar številnimi znanimi glasbeniki. Recimo s Srebotnjakom, potem s pevcem Dragom Čudnom, z Vilkom in s Kristjanom Ukmarjem, moji sestri sta bili znani pevki. Nada Vidmarjeva je bila koloraturni sopran, Bogdana Stritarjeva mezzosopran. Obe sta bili desetletja nosilki visoke kakovosti v operi. Oče je bil vsestranski glasbenik in tudi skladatelj. Skladal je bolj nabožne pesmi, drugače pa je igral na številne inštrumente in tudi nas že zelo zgodaj, bilo nas je pet otrok, uvajal v glasbeni svet. Že majhne deklice smo se učile večglasnega petja. Iz tega se je leta 1933 rodil tercet sester Stritarjevih, ki je pel na ljubljanskem radiu. To je bil eden prvih ženskih ansamblov. Pele pa smo narodne in ponarodele pesmice. Spremljal nas je dirigent Danilo Švara, pozneje pa dolga leta do vojne profesor Marjan Lipovšek. Tudi z Bojanom Adamičem in z orkestrom Radia Ljubljana smo pele. Veljale smo za kakovosten tercet oziroma kvartet. Nato je prišla vojna in čas velikih osebnih odločitev. Vključile smo se v osvobodilno gibanje.