Janez Škulj

Kakšna je razlika med mladinskim in študentskim delom?

> Mladinsko delo nima nobene zveze s študentskim delom. Najbolj tradicionalne oblike mladinskega dela so recimo aktivnosti tabornikov ali skavtov. Gre za učni proces, pri katerem se izrazi izkustveno učenje v konkretnih izzivih in aktivnostih samih mladih za doseganje cilja dela skupine, na primer izvedbe projekta mladinske izmenjave.

Kaj se pri mladinskih izmenjavah kaže kot najbolj koristno?

> V okviru projekta mladinske izmenjave sodelujeta vsaj dve skupini mladih iz različnih držav. Skupina iz Slovenije skupaj s skupino iz Anglije pripravi enotedensko skupno bivanje v okviru teme, ki jih druži ali jo želijo skupaj raziskovati. V tej skupini bo nekdo odlično govoril tuj jezik, drugi bo morda poznal le osnove angleščine. Po koncu izmenjave bosta pridobila oba - prvi večji besedni zaklad, drugi pa bo spregovoril v angleščini. S klasičnimi merili je težko oceniti, kateri učinek je pomembnejši. Morda bo udeleženec, ki je spregovoril angleščino v stiku s sovrstniki, pa čeprav v »polomljeni angleščini«, sedaj dobil veselje do učenja.

Kako lahko sodelovanje pri tovrstnih projektih posamezniku pomaga pri prijavi na delovno mesto?

> Tisti, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi mladinske izmenjave, z udeležbo dobijo določene izkušnje, primerljive z načrtovanjem in izvajanjem poslovnega načrta v mednarodnem kontekstu. Rezultate učenja v mladinskem delu je težko pokazati v obliki spričevala na papirju, mogoče pa jih je zaznati - na primer - v večji prodornosti in podjetnosti posameznika.

Programi, ki jih spodbujate, so namenjeni mladim od 13 do 30 let. Iz katere starostne skupine je največ zanimanja?

> Dejstvo je, da je v mladinsko delo v Sloveniji najbolj vključena šolajoča se mladina. Če pogledamo povprečen profil pri nas, se za mladinske izmenjave odločajo ženske, stare okrog 25 let, ki ali pavzirajo na fakulteti ali ravno končujejo študij. Izziv za vse organizacije EVS (Evropska prostovoljna služba, op. p.) je vključiti nezaposleno osebo z nizko izobrazbo. Ta se za to ne bo odločila že zaradi neznanja jezika. Potrebovali bi torej dodatno podporo za dodatno jezikovno pripravo posameznikov. Za to pa bi morala poskrbeti nacionalna politika v okviru svojih ukrepov za spodbujanje učnih mobilnosti v mladinskem delu.

Prejšnji teden je potekal dvodnevni mednarodni seminar o vlogi mladinskega dela in pridobivanju kompetenc za večjo zaposljivost mladih. Kaj konkretno ste ugotavljali?

> Seminar je del naših prizadevanj, da bi akterje v mladinskem sektorju zainteresirali za več pozornosti do nezaposlenih mladih, še posebej tistih z nizko izobrazbo. Tu je šlo za specifično vprašanje, koliko lahko mladinsko delo prispeva k zaposljivosti. Sicer pa imamo reden program različnih seminarjev in tečajev, kjer se dotikamo posameznih vprašanj in ki so namenjeni razvoju kakovosti mladinskega dela.