intervju / Mitja Gaspari: "Ni razloga, da na stvari ne bi gledali optimistično"

Mag. Mitja Gaspari je ekonomist, več let je bil guverner Banke Slovenije in dvakrat minister za finance, kandidiral pa je tudi za predsednika republike. Poleg predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra za finance Franca Križaniča je ključni član vladne ekipe pri iskanju rešitev za čim hitrejši izhod Slovenije iz krize. Njegovi pogledi na nekatera najpomembnejša ekonomska vprašanja, kot so umik države iz gospodarstva, dokapitalizacija bank v večinski državni lasti in uvedba kapice na socialne prispevke, so v diametralnem nasprotju s pogledi ministra Križaniča. Gaspari se s tem ne obremenjuje in od svojih stališč tudi ne namerava odstopiti, pa čeprav mu z njimi pogosto ne uspe prepričati preostalih članov vladne ekipe. Mesto predsednika vlade ga ne zanima.

Več kot sto tisoč brezposelnih, pičla gospodarska rast, velika zadolženost podjetij, katastrofalna plačilna disciplina, stečaji. Je ob tem sploh še kaj prostora za optimizem?

Ni razloga, da na stvari ne bi gledali optimistično. Po vseh kazalcih, razen morda po enem, v primerjavi s preostalo Evropo ne stojimo slabo. Registrirana brezposelnost je res visoka, a hkrati poslušamo veliko zgodb o močni sivi ekonomiji. To pomeni, da ljudje vzporedno z uradno ekonomijo najdejo delo, ki jim omogoča boljše preživetje od tega, kar kažejo formalni znaki o brezposelnosti. Po odstotku registrirane brezposelnosti smo tam, kjer smo bili leta 2001. Še zlasti se je povečala v delu nizko produktivnih delovnih mest, kar je po eni strani slabo, saj izgubljajo delo tisti, ki so imeli razmeroma nizke plače in s tem nizek standard, po drugi strani pa je to kazalec, da se s takimi zaposlitvami na daljši rok ne da računati, saj ljudem ne zagotavljajo primernega standarda. Zadolženost podjetij je posledica več dejavnikov. Dejstva, da so naša podjetja močno odvisna od bančnih virov in se izjemno malo financirajo na kapitalskem trgu, prek izdaje vrednostnih papirjev oz. z vpisovanjem dodatnega kapitala. Drugič, v obdobju visoke konjunkture je prišlo do približno tretjinskega povečanja naložb v domače investicije, približno tretjina je šla za odpiranje poslovnih zmogljivosti na tujih trgih, tretjina pa v prevzemne posle. Gre za trikrat po dve milijardi evrov. Večina menedžmenta in lastnikov podjetij ni videla potrebe po tem, da bi hkrati s povečevanjem kreditov krepila tudi kapital. V sedanji situaciji bi bilo nujno, da bi se povečal delež zasebnega kapitala. Namesto tega poslušamo zgodbe o tem, kam vse ga ne bomo spustiti. To je tisto, kar lahko Slovenijo na srednji rok najbolj prizadene. Del te zgodbe je tudi upravljanje državnega premoženja, kjer ne gre za vprašanje nacionalnega interesa, temveč normalnega ekonomskega interesa dvigovanja obsega kapitala, ki bo pripomogel k temu, da bo delo postalo produktivnejše.