Priloga / Varčevanje pri hrani

Eden od načinov, kako v kriznih časih privarčevati, je premišljeno prehranjevanje. Če uživate preveč slane in mastne hrane, hkrati pa še veliko sladkih pijač, ste bolj izpostavljeni najrazličnejšim boleznim in boste zaradi tega večkrat izostali z dela, to pa bo za vaš družinski proračun in tudi za javno zdravstveno blagajno pomenilo dodaten strošek. Pri hrani je veliko mogoče prihraniti že s tem, da ne jeste v restavracijah, pač pa kuhate doma, iz osnovnih sestavin. To pomeni, da kupite moko, testenine, riž, zelenjavo, mleko, skuto, sadje, ribe, meso, ne pa zamrznjenih pic, že pripravljenih tortelinov, juh iz vrečk in omak v konzervah. »Kako prihraniti pri hrani? Odgovor je zelo preprost: naučite se kuhati! Tako boste zapravili trikrat manj denarja, pa tudi manj časa, kot če se prehranjujete zunaj. Zakaj bi plačali 15 evrov za kilogram začimb, če jih lahko vzgojite sami, na balkonu?!« svetuje Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije. »Če mislite, da se ne da hitro skuhati, se krepko motite. Okusno in zdravo kosilo je mogoče pripraviti že v pol ure.« Danes zahodnjaki že vsaj tretjino obrokov pojemo zunaj doma: otroci v vrtcu ali šoli, zaposleni pa v tovarniški menzi ali restavraciji. Izjema so upokojenci; zaradi nizkih pokojnin so prisiljeni varčevati in tako praviloma vse obroke kuhajo oziroma pripravljajo sami. Statistika razkriva, da sodobna gospodinja za prehranjevanje družine na dan porabi pol ure več časa, kot ga je porabila generacija njene babice, kar je ironično, saj so »včasih kuhali iz osnovnih sestavin, ni bilo supermarketov, kjer je mogoče vsa živila kupiti na enem mestu, kruh so morali speči doma ali ga kupiti v pekarni, potem so morali skočiti še do mlekarne in na njivo, pa so kljub temu za prehrano porabili pol ure manj, kot se porabi danes. Namesto da se usedete v avto in se z družino prepirate, v kateri restavraciji boste jedli, raje kuhajte doma.«
Prav tako je treba vedeti, da dražji živilski izdelki, ki jih kupimo v trgovini, niso nujno tudi kakovostnejši. Včasih drži prav nasprotno. Poglejmo primer tuna. Pri Zvezi potrošnikov so testirali tunino v konzervi. Ugotovili so, da so koščki tuna v oljčnem olju enega proizvajalca lahko tudi še enkrat dražji od koščkov tuna v oljčnem olju drugega proizvajalca, hkrati pa se je izkazalo, da je razlika v kakovosti med tema dvema izdelkoma izjemno majhna, tako rekoč zanemarljiva. Rezultati primerjalnega testiranja tunine v oljčnem olju so bili objavljeni v reviji VIP, reviji ZPS, št. 9/2010. Do enakega sklepa so prišli pri analizi špagetov. Med špageti, ki so se po kakovosti uvrstili na prva tri mesta, je razlika v ceni tudi več kot stoodstotna. Tako špageti enega proizvajalca stanejo 0,7 evra za kilogram, špageti drugega pa 1,85 evra za kilogram, razlika v kakovosti prvih in drugih špagetov pa je največ desetodstotna (VIP, št. 6/2010). Skratka, izkazalo se je, da kakovost ni nujno povezana s ceno. Seveda splošnega pravila tu ni in prav zato so takšna testiranja, kot jih izvaja ZPS, izsledke pa nato objavlja v reviji VIP (gre za revijo brez oglasov), za potrošnike izjemno koristna.

Manj je več

Odvisniki od sladkorja