8 dni na teden / Kalkulator: Kratke novice

Javna poraba ni glavni problem

Javna poraba ni ključna težava slovenskega gospodarstva, zato zgolj krčenje javnofinančnih izdatkov ni smiselno, v letnem poročilu ugotavlja fiskalni svet (na sliki predsednik Marjan Senjur). Za sedanje razmere v gospodarstvu in okrevanje gospodarske dejavnosti so po njegovi oceni veliko bolj usodni zadolženost podjetij, prešibko domače povpraševanje, velika zadolženost bank v tujini, stagnacija vlog in zaostrovanje pravil glede kapitalske ustreznosti bank. Krčenje javnofinančnih izdatkov sorazmerno bolj prizadene ljudi s srednjimi in nizkimi prihodki, to pa bi lahko povzročilo dodatno nezadovoljstvo med prebivalstvom. Zahodne članice EU so se raje odločile za nižanje odhodkov in kratkoročno povečanje nekaterih davkov in tako prispevale k večji pravičnosti.

Letošnja rast bo 1,9-odstotna

Evropska komisija je Sloveniji za letos v spomladanski gospodarski napovedi napovedala 1,9-odstotno rast BDP-ja. Ta rast bo višja kot v območju evra in EU. Inflacija bo po tej napovedi letos v Sloveniji 2,6-odstotna, kar je enako kot v območju evra in manj kot v celotni EU. Letos bo v Sloveniji še občutno padala zaposlenost in rasla brezposelnost, rast zaposlovanja pa evropska komisija napoveduje v letu 2012.

ZPS dobila tožbo zoper Abanko

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v imenu dveh svojih članov dobila tožbo zoper Abanko za premalo izplačane obresti. Abanka mora varčevalcema, ki sta sklenila dolgoročno varčevanje Vrtoglavi depozit, povrniti neizplačane obresti v znesku več kot 20.000 evrov. V ZPS zdaj pozivajo tudi druge varčevalce Abanke, naj jim posredujejo svoje pogodbe. Varčevalca Abanke sta leta 2000 sklenila pogodbo, v kateri je bilo zagotovljeno vsakoletno povečanje obrestnih mer, v priloženem letaku pa so bile obrestne mere natančno določene. Vpogled v dokumentacijo je pokazal, da banka ni sledila obljubljenim pogojem varčevanja, ampak je obrestno mero kmalu začela nižati. V zadnjem letu je bila dejanska obrestna mera varčevanja kar šestkrat nižja od obljubljene.

Bruselj bi moral narediti več

Evropska komisija za rešitev krize v prašičereji ne naredi dovolj, ugotavlja skupina članic EU, med katerimi je tudi Slovenija, pravi kmetijski minister Dejan Židan. Zaradi posebnosti posameznih držav, ki so posledica naravnih razmer, tega sektorja ni mogoče prepustiti trgu. Skupna kmetijska politika v EU je regulirana, evropski davkoplačevalec zanjo na leto prispeva 50 milijard evrov, zato ni dopustno oligopoliste preganjati le, ko gre za majhne članice, pri velikih pa pogledati stran.