Intervju / Alenka Gril: "Vegrad je samo ena od zgodb, zgodba, ki je bila dovolj izpostavljena"

Vegrad je v slovenskem gospodarstvu pustil luknjo, vredno 450 milijonov evrov. Za dva nakupa patrij. Za dve dokapitalizaciji Nove ljubljanske banke. Za še dve leti brez predlagane pokojninske reforme. Kot v intervjuju razkriva Alenka Gril, ki je sedaj stečajna upraviteljica te sramote slovenskega kapitalizma, so na vsej črti odpovedali prav vsi. Ne samo naivni sindikati in podizvajalci. To luknjo je izkopala neodgovorna revizijska hiša, za nos se je zavestno ali nezavedno pustil voditi delovni inšpektorat, mižala je davčna uprava. Zakaj? Zaradi podjetniške svobode? Ali zato, ker so se v Liechtenstein nakazovale provizije in ker so se nekaterim znanim Slovencem podarjala stanovanja, kot opisuje Grilova?

Več kot dvajset let ste že stečajna upraviteljica, sedaj ste pristali pri nekaj najbolj razvpitih primerih ob koncu tranzicije. Lahko naredite primerjavo? Kako je sedaj in kako je bilo na začetku?

Razlika je velika. Stvari so popolnoma ušle izpod nadzora. Če naredim primerjavo s stečaji, ki sem jih imela leta 1991 in danes, ugotovim, da so bili v tistih prvih letih stečaji nekako bolj razumljivi. V prvih letih po osamosvojitvi, ko smo izgubili jugoslovanski trg, so podjetja v stečaj šla prej, poleg tega stečajev ni spremljalo toliko dejanj, ki bi jih lahko označili za kazniva. Ni bilo toliko izčrpavanja in izkoriščanja podjetij. V zadnjem času pa zgodbe, na katere naletim, skoraj vedno odkrivam skupaj s kriminalisti. Tukaj, ob stečaju Vegrada, delamo skupaj, na razpolago sem jim dala prostor. Ko se je stečaj začel, smo samo odprli vrata. Sedaj sodelujemo z davčno upravo, s kriminalisti, z nacionalnim preiskovalnim uradom. A Vegrad je samo ena od zgodb, zgodba, ki je bila dovolj izpostavljena.