Nova mapa / »Borimo se z mehanizmi prohibicije«
Danny Kushnick, direktor Drug Policy Transforma, neodvisne britanske organizacije za boj proti drogam
Marjan Horvat
MLADINA, št. 24, 16. 6. 2011
Danny Kushnick, direktorj britanske organizacije za boj proti drogam Drug Policy Transform.
Skupina devetnajstih svetovnih svetovno znanih osebnosti, ki sestavljajo Globalno komisijo za politiko do drog, je v junijskem poročilu zapisala, da je vojna proti drogam neuspešna. Skupina - v njej sodelujejo tudi nekdanji predsedniki Mehike, Kolumbije in Brazilije, nekdanji generalni sekretar OZN Kofi Annan, ameriški podjetnik Richard Branson, pisatelja Carlos Fuentes in Mario Vargas Llosa ter nekdanji zunanji minister EU Javier Solana - trdi, da sedanja politika preganjanja drog spodbuja organizirani kriminal, stane davkoplačevalce na milijone dolarjev in je kriva za tisoče smrti. Kljub represivni politiki se je po podatkih Združenih narodov, na katere se sklicujejo pisci poročila, uporaba opija na svetovni ravni med letoma 1998 in 2008 povečala za 35 odstotkov, kokaina za 27 in kanabisa za 8,5 odstotka. Zato člani skupine predlagajo, naj se zmanjševanja uporabe drog na globalni ravni lotimo drugače, med drugim naj bi poskrbeli za dekriminalizacijo uporabnikov drog, državam pa priporočajo tudi »eksperimentiranje« s pravnimi modeli ureditve uporabe drog tako, da bi spodnesle organizirani mednarodni kriminal in omogočile zdravstveno oskrbo in nego odvisnikom.
O pomenu te pobude in o pasteh spremembe paradigme boja proti drogam na globalni ravni ter o tem, zakaj ji nasprotujejo ZDA in Mehika, smo se pogovarjali z Dannyjem Kushnickom, direktorjem britanske organizacije za boj proti drogam Drug Policy Transform. Kushnick je leta 1996 ustanovil to neodvisno organizacijo, že prej pa se je ukvarjal s problematiko odvisnosti in odvisnikov. Poznavalci pravijo, da se njegova organizacija te problematike loteva inovativno.
Skupina modrecev se je zavzela za novo globalno politiko do drog. Zakaj dosedanja »vojna proti drogam« ni bila uspešna?
Marjan Horvat
MLADINA, št. 24, 16. 6. 2011
Danny Kushnick, direktorj britanske organizacije za boj proti drogam Drug Policy Transform.
Skupina devetnajstih svetovnih svetovno znanih osebnosti, ki sestavljajo Globalno komisijo za politiko do drog, je v junijskem poročilu zapisala, da je vojna proti drogam neuspešna. Skupina - v njej sodelujejo tudi nekdanji predsedniki Mehike, Kolumbije in Brazilije, nekdanji generalni sekretar OZN Kofi Annan, ameriški podjetnik Richard Branson, pisatelja Carlos Fuentes in Mario Vargas Llosa ter nekdanji zunanji minister EU Javier Solana - trdi, da sedanja politika preganjanja drog spodbuja organizirani kriminal, stane davkoplačevalce na milijone dolarjev in je kriva za tisoče smrti. Kljub represivni politiki se je po podatkih Združenih narodov, na katere se sklicujejo pisci poročila, uporaba opija na svetovni ravni med letoma 1998 in 2008 povečala za 35 odstotkov, kokaina za 27 in kanabisa za 8,5 odstotka. Zato člani skupine predlagajo, naj se zmanjševanja uporabe drog na globalni ravni lotimo drugače, med drugim naj bi poskrbeli za dekriminalizacijo uporabnikov drog, državam pa priporočajo tudi »eksperimentiranje« s pravnimi modeli ureditve uporabe drog tako, da bi spodnesle organizirani mednarodni kriminal in omogočile zdravstveno oskrbo in nego odvisnikom.
O pomenu te pobude in o pasteh spremembe paradigme boja proti drogam na globalni ravni ter o tem, zakaj ji nasprotujejo ZDA in Mehika, smo se pogovarjali z Dannyjem Kushnickom, direktorjem britanske organizacije za boj proti drogam Drug Policy Transform. Kushnick je leta 1996 ustanovil to neodvisno organizacijo, že prej pa se je ukvarjal s problematiko odvisnosti in odvisnikov. Poznavalci pravijo, da se njegova organizacija te problematike loteva inovativno.
Skupina modrecev se je zavzela za novo globalno politiko do drog. Zakaj dosedanja »vojna proti drogam« ni bila uspešna?
Greh v boju proti drogam je bil storjen v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Zakaj?
Zato posamezne države ne morejo biti kos ilegalnim trgovcem z drogami?
In ker je to svetovna težava, je treba sprejeti ustrezno pravno regulativo na globalni ravni?
Pa bi to prizadelo države, ki so največje proizvajalke drog. Ne bi bilo več »brazgotincev«?
Vprašanje pa je, ali bi se zaradi tega zmanjšalo povpraševanje po drogah na globalni ravni.
Menda so pri spoprijemanju z drogami zelo uspešni na Portugalskem?
Ne zapor za uživalce drog in ne prohibicija?
Pa se vam zdi mogoče, da bi države ratificirale sporazum o preganjanju drog na podlagi paradigme, o kateri govorite?