Plošče / Hidden Orchestra: Night Walks

+ + + + +

V zadnjem desetletju beležimo pojav svežih jazzovskih odvodov, ki se vse bolj pronicljivo napajajo v zvočnih raziskovanjih sodobnih elektronskih muzik, na eni strani zazrtih v ambientalno, atmosferično izraznost in na drugi strani oprtih na zanimiva ritmična členjenja. Za eno tovrstnih bolj cenjenih, drznejših zasedb velja Supersilent, med širšo, predvsem mlajšo publiko pa je velike pozornosti denimo deležna zasedba The Cinematic Orchestra. Nekje vmes se s ploščo Night Walks, založeno pri cenjeni založbi Tru Thoughts, znajde škotski kvartet Hidden Orchestra, ki je v minulem letu navdušil glasbene kritike in širšo javnost. Mojstrsko mu uspe združiti kompaktno formo pesmi, pisano na posluh trendovske sredinske publike in zvedavo širjenje elektronske ter akustične izraznosti, mamljive tudi za glasbene avanturiste. Subtilna manipulacija z zvočnimi posnetki skladbe za nameček obarva z opojno cinematično senzibilnostjo, sorodno tisti, s katero nas je pred časom očarala sorodna avstralska zasedba Triosk. Kljub očitnim podobnostim s cenjenimi ustvarjalci pa Hidden Orchestra oblikuje lasten in razmeroma svež izraz, kar najbrž lahko pripišemo predvsem njegovemu interesu za glasbo spoštovanih sodobnih elektronskih producentov. Sled za drznimi pogruntavščinami enega najvidnejših in najbolj občudovanih sodobnih elektronskih kreativcev Aphex Twinom, je resda precej prikrita. Je pa v večini skladb zato takoj opazno naslanjanje na zvočno in strukturno at-raktivno estetiko Twinovega elektronskega somišljenika Squarepusherja, ki si je z virtuoznim obvladovanjem basovske kitare, vrtoglavimi ritmi in izrazito intimno melodiko, pridobil tudi naklonjenost jazzovskih poznavalcev. Odkrito spogledovanje z elektronskimi domislicami pa ne prikrije dejstva, da se Hidden Orchestra v osnovi vendarle najprej opira na jazzovska in deloma tudi klasična, komponirana izročila. To je pravzaprav očitno že skozi obvladovanje inštrumentov vseh štirih članov zasedbe, ki pa na račun svojega inštrumentalnega mojstrstva ne žrtvujejo izjemno dodelane podobe skladb.