Dimitrij nedotakljivi
Slovenija se rada pohvali, da je med državami pristopnicami k EU ena izmed najboljših. Da smo razmeroma razviti, gospodarsko močni in da je stopnja naše demokratične zavesti zelo podobna tisti v državah zahodne Evrope. Slovenija je pravzaprav užaljena, če jo primerjajo s kakšno »capljajočo« vzhodno prijateljico, recimo z Romunijo. Demokratičnost naše države naj bi bila bistveno večja od demokratičnosti dežel nekdanjega vzhodnega bloka. Zgodilo se je, bilo je pred približno desetimi dnevi, da je v Bukarešti skorajda izbruhnila vladna kriza, od štirinajstčlanskega ministrskega kabineta so se poslovili dva ministra in ministrica. Razlog? Tri afere. Ministrica za evropske zadeve Puwakova je odstopila, ker sta dve podjetji, v lasti njenega moža in sina, dobili sredstva iz evropskega programa Leonardo da Vinci. Greh Mircea Beurana, ministra za zdravje, je še bolj naiven, odstopil je po tem, ko ga je bukareška univerza izključila iz profesorskega zbora, ker je ta univerzitetni profesor v želji po hitrem napredovanju prepisoval znanstvena dela drugih. Minister brez listnice Serban Mihailescu je odstopil, ker naj bi bil povezan s podkupovanjem. Nobeden od njih zaradi svojih protipravnih dejanj še ni bil obtožen, strogi premier Adrian Natashe pa je dejal, da so odstopili tudi zato, da se bo vlada lahko ukvarjala s pomembnejšimi zadevami. Recimo s pogajanji z EU. Odstopi ministrov, ki poskušajo izkoristiti ali izkoristijo svoj položaj, tudi v EU niso nič nenavadnega. Pred nekaj tedni sta užaloščeno odšla dva portugalska ministra. Tudi pri njiju je bil greh čisto banalen, popolnoma neprimerljiv z velikimi zaslugami in delovnimi zmagami. Zunanji minister Antonio Martins da Cruz je ministrskega kolega iz resorja za visoko šolstvo prosil, ali se lahko njegova hčerka kljub prenizkim ocenam vpiše na študij medicine v Lizboni. Kolega Pedro Lynce je zunanjemu ministru pomagal in zaradi nepotizma sta odstopila oba. Nekdanja seveda še zmeraj trdita, da nista storila nič protipravnega. A seznam koruptivnih državnih uslužbencev je še dolg. Samo letos je zaradi utemeljenih obtožb o koruptivnosti odneslo dva ministra iz Hongkonga, enega s Filipinov, vodjo zgornjega doma japonskega parlamenta itd., če tistih »manj« pomembnih niti ne omenjamo.