Šmarjak, pankrt slovenskih vin

No, pa je bil spet eden izmed ponedeljkov. V službo sem se pritihotapil previdno in neopazno kot prva snežinka, ki jo veter izlušči iz nizkih jesenskih oblakov. Tih sem bil tam za svojo mizo, tih in neopazen, nos sem zaril v časopise in skrbno pazil, da nisem dvigal pogleda, kajti tako bi se lahko z očmi zapletel s katerim izmed mimoidočih šefov, mu zbudil pozornost, potem bi me pa kar spraševali, kako napreduje tisto in tisto, o čemer smo se menili že pred tedni, ali pa bi si celo izmislili kaj povsem novega. Ma, saj to ti je pa skoraj na kožo pisano, bi bržčas pripomnili. In tako je dopoldan počasi, z nekakšno jesensko megleno lagodnostjo lezel mimo in vse je kazalo, da moram le še zdrkniti mimo tajnice, ji klikniti, živjo, Jana, in se zmazati v dvigalo. Potem bi lahko brez napetih misli taval po ponedeljkovsko zaspanih ulicah, tu pa tam zdrknil v kakšen prostodušen bifejček na pivo ... Pa me je iz tovrstnih nakan vrgel glas enega izmed šefov, nekega Roberta, ki mi je na mizo vrgel vabilo in rekel, ma, tole ti je pa skoraj na kožo pisano, in me pozorno motril, kako bom reagiral. Tam je pa pisalo, da bo še istega dne, 10. 11., z začetkom ob 22. uri v mariborskem Štuku potekalo drugo nacionalno ocenjevanje šmarnice oziroma vin iz trt samorodnic.

Spisal zasebni ocenjevalec vin Blaž Ogorevc