Zapita republika

"Le kaj boste počeli tam v Hakasiji? Saj živijo kot v fevdalizmu, še njihove svinje so bile presuhe, ko sem delal tam!" je začudeno dvigoval obrvi nekdanji kolhozni fotograf v zaprašenem državnem ateljeju, kjer s pravo starino dela črno-bele fotografije za potne listine ruskih državljanov. Slučajna omemba načrtovanega odhoda v republiko Hakasijo, ki se je leta 1991 osamosvojila od sibirske Krasnojarske pokrajine, a ostala v sestavi Ruske federacije, je resno ogrozila njegovo ustaljeno predstavo o svetu. Saj že dolgo dela v milijonskem mestu Krasnojarsk, ki je bilo nekoč uradno "nadrejeno" Hakasiji, revni republiki s pičlimi 583.000 prebivalci, od katerih jih je le 11 odstotkov avtohtonih Hakasov. "Saj, da si ne bi kaj mislili, vendarle so to tako omejeni ljudje! Delal sem v vasi Askiz. Zjutraj pridejo v službo, približno ob dvanajstih izginejo in okrog pete se vrnejo na majavih nogah – popolnoma pijani," je nadaljeval prepričevanje, da bi bilo bolje, če nihče ne bi hodil tja. "V devetdesetih letih se je v Askiz vrnila 'kava' z rumenimi kartoni, hakaška inteligenca. Rekli so, da bodo naredili revolucijo, da hočejo republiko, in so že zbirali ljudstvo. Vaške oblasti so zavohale, da je nekaj narobe. Ta čas je bil v sosednji vasi tovornjak z vodko in na hitro so ga vpoklicali v Askiz." Glede tega je treba omeniti, da je tedaj v Sovjetski zvezi veljal protialkoholni zakon in je bil vsak polnoleten državljan upravičen le do steklenice na mesec. "No, naši so jo pa s tovornjaka začeli prodajati brez osebnih dokumentov. Proti večeru se je že vsa vas valjala po tleh, opili so se do nezavesti in je bila revolucija prestavljena nekam v prihodnost."

Piše Ksenija Hahonina