Intervju

Ob muslimanih skoči na dan asociacija turških vpadov?
Uf, ne že spet.

V čem je bolečina?
Zdaj mi plačujemo ceno, za nekaj, kar se je dogajalo pred 500 leti. Muslimani v Sloveniji nimamo direktnih problemov, latentne pa. Fraze v stilu Mihaela Jarca: »Mi nimamo nič proti muslimanov, smo pa proti islamskemu centru.« Naj bo odkrit in reče, da je proti muslimanom in proti islamskemu centru. Musliman v Sloveniji mora vsak dan komu kaj razlagat. Da nismo teroristi, da smo lojalni slovenski državljani, da je Slovenija domovina, ki jo spoštujemo. Zdaj se moramo zagovarjati zaradi Bin-Ladna, zaradi turških vpadov. To gre folku počasi že na živce. Non-stop eno in isto. Ko sem pisal knjigo »Islam in muslimani v Sloveniji«, sem ugotovil, da slovenski šolski učbeniku govore največ o islamu skozi turške vpade, zraven slikice turškega vojaka s sulico, na njej pa naboden otrok.

Ste liberalnemu šolskemu ministru predlagali, da odstrani te šovinistično naperjene risbe?
Ne, trenutno so večji problemi islamski center, prehrana. A poleg teh učbenikov se ohranjajo tudi procesije po slovenskih vaseh, kjer se ljudje zberejo ob cerkvicah in se spominjajo recimo leta 1473, ko je turški vojak na konju hotel vstopiti v cerkev, a se je njegov konj spotaknil, tako da je vojak padel in si zlomil nogo, potem pa so vsi turški vojaki zbežali – Bog je očuval cerkev! Vsako leto se obnavlja ta spomin na turške vpade. Kaj ima to z nami? Če hočemo rešiti kake konkretne prostorske zadeve, moramo najprej pojasnjevati turške vpade. Plačujemo davek na zgodovino. Mi bi lahko govorili o 200 letih križarskih pohodov, a kaj bi s tem dosegli? Brez veze.

Piše Bernard Nežmah