Intervju: Janez Furman

Kako to, da ste se znašli na ustanovnem sestanku Kučanovega Foruma 21? Za katoliškega duhovnika je pojavljanje v takšni pogojno rdeči druščini nekoliko nenavadno.
Tam sem bil edini duhovnik. Prej sem se malo posvetoval z dvema, ki sta s tem krogom bolj povezana, sta med pobudniki, malo smo se pogovarjali, morda so zazvonili še kakšni telefoni, a nazadnje z mojim pristopom k Forumu ni bilo nobenih težav. Je pa res, da sem že prej poznal veliko ljudi, ki so se včlanili v Forum 21, in z njimi se veliko srečujem. Recimo z Bohoričem ali s Škrabcem ali z Mehom pa s Kučanom. Seveda poznam tudi Kmecla, saj je Velenjčan. V Cankarjevem domu jih je bilo nekaj, ki sem jih birmal, krstil, nekatere sem celo oženil. Vse skupaj sploh ni bilo tako, kot so nekateri mislili. Ustanovni sestanek ni bil nikakršna strankarska proslava ali zasedanje, je pa res, da so se ravno pri tem vprašanju vsaj v javnosti najbolj lomila kopja.

Zakaj ste se odločili, da javno podprete Forum? Zakaj se niste kot nekateri, ki Forum osebno sicer podpirajo, a hkrati poskušajo ohraniti avtonomnost, umaknili v varno neodvisnost? Gotovo bi imeli manj težav.
Če se javno pokažeš, daš dogodku in svoji vlogi večjo težo. Če pa si zmeraj v ozadju, kjer vedno kaj kuješ in razlagaš, je vprašanje, kaj si zares upaš in kakšno težo imajo tvoje besede. Marsikdo je lahko zelo dinamičen doma, pred televizorjem, pred TV Dnevnikom, tam za pečjo, takšen, ki zjutraj bere časopis in se nad vsem jezi. A jaz sem si raje rekel, pojdi noter, pojdi v politiko ali pa v kaj drugega, in skušaj premakniti, če se le kaj da.

Piše Jure Trampuš