Ne mi dihat za ovratnik

Potem ko je Mladina prejšnji teden objavila novico, da je Alen Robar, do tedaj anonimna obremenilna priča v zadevi »Petek«, preklical svoje obremenilne izjave, sta se pojavili dve interpretaciji. Prvič, da je sicer še neznani naročnik napada na novinarja Petka »kupil« Robarjev preklic. In drugič, da je Mladina organom pregona pokvarila tako rekoč raziskani primer »Petek«. Najprej odgovorimo na drugo interpretacijo: pred tednom dni je Mladina poročala o nekem pravnem dejstvu. Pravno dejstvo je sledeče: Alen Robar je napisal izjavo, v kateri trdi, da njegovo pričanje pred preiskovalnim sodnikom v zadevi »Petek« ni bilo resnično. Ta izjava je notarsko overjena. Izjava, ki je notarsko overjena, je nastala precej pred objavo v Mladini. Vsebina te izjave je podobna vsebini intervjuja, ki je bil pred tednom dni objavljen v Mladini. Robarjev preklic pričevanja torej ni zgolj medijsko dejstvo. Gre za pravno dejstvo. To pravno dejstvo pa bi se slej kot prej pojavilo v javnosti. V medijih, na sodišču ali v pritožbenem postopku. Kaj pa komentar, da naj bi naročnik napada »kupil« Robarjev preklic? Komentatorji, ki namigujejo na to možnost, ne poročajo, od kod podatek. Vendar namig, da je šlo pri preklicu priznanja za nekakšno licitacijo, dovolj lucidno kaže, kje je jedro problema. In jedro problema je v osupljivem dejstvu, da so organi pregona anonimni priči, ki so jo pripeljali pred preiskovalnega sodnika, plačali tudi visoko nagrado iz posebnega policijskega finančnega fonda. In podatek o plačevanju priči iz tajnega policijskega finančnega fonda presega okvire sicer zelo pomembnega primera »Petek«. Zato moramo na Robarjeve navedbe gledati z več strani. Prva stran je ustavno-pravna. Sprašujemo se, kako organi pregona spoštujejo načelo poštenega sojenja, če pa podatek o denarni nagradi priči, ki se je že pojavila pred preiskovalnim sodnikom, obrambi ni bil predstavljen. Drugič, kako se je lahko zgodilo, da je bila anonimna priča kompromitirana? Tretjič, kaj je z verodostojnostjo ostalih anonimnih prič? In četrtič, kaj je z materialnimi dokazi?

Piše Ali H. Žerdin