V imenu velikega dolarja

Od nekdaj ste se zavzemali za enakopravnost žensk v športu. Kaj se je po vašem mnenju spremenilo recimo v zadnjih 20 letih?
Veliko se je spremenilo. To je dejstvo. Toda če pogledamo položaj žensk v svetu, je še vedno veliko stvari, ki bi jih morali spremeniti. Še vedno je veliko držav, kjer ženske denimo ne smejo nastopati v majici in kratkih hlačkah. Torej res je, da smo naredili velik napredek pri denarnih nagradah ter s tem dosegli, da si ženske športnice dejansko s športom zagotovijo svojo eksistenco. Toda še vedno je pot do konca dolga. Enakost v športu je neposredno vezana na enakost položaja žensk v družbi. Ženske so v vseh pogledih enake moškim. Res je, da so oni fizično močnejši, a to jih še ne dela boljše. Tudi jaz sem močnejša od vas, pa zaradi tega nisem boljša oseba.

Toda prej je kolega pripomnil, da so trenutno športnice bolj privlačne za sponzorje kot športniki.
Ja, res je. Trend se spreminja. V osemdesetih so bile bolj popularne športnice, v devetdesetih športniki, zdaj so spet bolj popularne športnice. Na sploh pa so športnice za sponzorje bolj »varna naložba«. Športnice ne streljajo ljudi, ne drogiramo se ... športnice so bolj privlačne kot vzornik za otroke.

Spomnimo se vašega oglasa za Subaru, ki je bil vaša prva velika reklamna akcija s sponzorjem izven tenisa. Na koncu rečete »What do we know? We are just girls.« Se vam zdi, da je bilo to dojeto zgolj in samo kot šala ali je bila nemara subtilna konotacija ženske inferiornosti?
Samo šala je bila. In niti se ni nanašalo samo na avtomobile, temveč na sposobnost. Na to pa se nedvomno spoznamo, saj smo konec koncev šampionke v svojih športih. Ja, res pa je, da se stavek sliši, kot da nimamo pojma. Pa seveda tudi ženske vemo veliko o tehniki – navsezadnje so ženske tudi med inženirji, ki gradijo vesoljske rakete.

Piše Mateja Hrastar