Intervju

Kaj vas je leta 2002 čakalo na mizi, ko ste prevzeli finančno ministrstvo. Vaši prvi odzivi niso bili polni pretiranega zadovoljstva. Govorilo se je o neurejenosti proračuna, inflacija je bila visoka, v predalu vas je denimo čakala davčna reforma...
Dobil sem dediščino prejšnjih finančnih ministrov: Gasparija, Ropa in vmes Ivanušiča in če bi to, kar sem dobil, primerjal s stanjem v podobnih drugih državah, sem dobil izredno dobro dediščino. S tega vidika je bil prevzem ministrstva relativno lahka naloga. Seveda je bilo veliko izzivov pred mano in tudi problemov, ki jih je bilo treba rešiti, ker je bil pred nami vstop v Evropsko unijo, skupaj s ciljem o prevzemu evra. Sem pa dobil relativno visoko inflacijo, ko sem prišel in zelo velike probleme v zvezi s proračunom za leti 2004 in 2005, ki pa jih prej tudi ni bilo mogoče ne predvideti, ne rešiti, ker nismo vedeli, kako se bodo pogajanja z Evropsko unijo končala. Ob vstopu v Evropsko unijo je bilo namreč potrebno prestrukturiranje proračuna in seveda davčna reforma, ki jo je bilo treba narediti ne samo zaradi prilagoditve zakonodaji EU ampak tudi zaradi izboljšanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Osnovni cilj je bil seveda znižati inflacijo, tako da bo možno prevzeti evro, hkrati pa zagotoviti pogoje za vzdržno in relativno visoko gospodarsko rast ob čim nižji brezposelnosti.

Je bila to, da ste prevzeli finančno ministrstvo od Antona Ropa, ki je bil potem vaš šef v vladi, težava?
Ne, nasprotno. Rop je kot premier odlično poznal vse težave. Zame je bila to velika prednost, zaradi tega, ker je vse tisto, kar je bil problem, razumel. Takoj je razumel, zakaj je nekaj nujno, vedel je, kje so omejitve in kje so najbolj nevralgične točke. Pri tem je sprejel mojo razlago, kaj povzroča inflacijo in katere poteze bo potrebno potegniti in me pri izvedbi podpiral. Ta naveza je bila dobra. Dobro je bilo, da je premier poznal finance.

Piše Jani Sever