Ponovno vstajenje

Dan pred volitvami so se vsi mediji tega sveta zgrnili v Tallahassee, glavno mesto Floride. Tudi al-Džazira, ki je malo pred tem vrtela zadnji film Osame bin Ladna in verjetno računala, da bo zdaj zavrtela še zadnji film Georgea been Busha. Ko je Edwards ponoči – vidno sesut, neobrit – svojim in Kerryjevim volilcem v kratkem TV nastopu obljubil, da “bo vsak glas štel in da bo vsak glas preštet”, je bil to le krik obupanca, ki mu je jasno, da je izgubil obe Floridi. Tisto na jugu. In ono v Ohiu, ki je bil na tem, da doživi ponovno štetje glasov. Ni ga bilo. Kerry se je prej vdal. Razlika je bila preprosto prevelika. Tudi na Floridi niso zahtevali ponovnega štetja. Lahko bi ga – iz principa. Bushu je bilo dovolj, da je Florido ukradel enkrat. Tudi s tega vidika bi morale biti letošnje volitve za Kerryja le gola formalnost. Pa niso bile. Gola formalnost so bile za Busha. In prav Florida je dober odgovor na vprašanje, zakaj je bil Bush ponovno izvoljen.

Piše Marcel Štefančič, jr