Navtični možje na kopnem

Po rdeči spirali se je povzpel na oltar svoje katedrale na morju. Steklene leče so se vrtele in lesketale v popoldanskem soncu sredi navtičnega labirinta Kornatov, obdanega z morskimi valovi in vetrom. Zaustavil je vrteče se leče, zamenjal žarnico in jih spet pognal.

Zakarija je čuvaj svetilnika. Petnajst dni na Sestricah, petnajst dni v Kraljevici. Tako mu že tri leta tečejo dnevi in noči. V osemindvajsetih letih je služboval že na skoraj vseh hrvaških svetilnikih. Tudi doma v Kraljevici ne more brez njega. Z družino živi v svetilniku, ki pa ne obratuje več. Če je vreme slabo, ostane svetilničar na svetilniku, dokler ne pride zamenjava. Na svetilniku Sušac se mu je zgodilo, da je nepretrgoma delal oseminštirideset dni.

Njegovi brki spominjajo na kapitane iz časov Avstro-Ogrske. »Sem Vlah iz Putičanja in po tradiciji moški člani družine nosimo brke,« si jih je pogladil in ponosno dodal, da jih je nosil tudi njegov ded Zakarija. Ko je ura pokazala pet minut do petih, se je odpravil v meteorološko hišico. Meteorološka postaja ni le na Sestricah, ampak še na dveh drugih svetilnikih, na Sv. Ivanu poleg Rovinja in na Palagruži. Z drugih svetilnikov sporočajo le temperaturo zraka in morja. Delavnik na Sestricah se začne ob 4.30, ob 5.00 ima že prvo javljanje. Tako potem vsake tri ure. Če je vreme v redu, gre na ribo. Vrže mreže in ima sveže kosilo. Včasih ribe tudi zamenja za cigarete.

Piše Andrej Crček