Virant proti Virantu

Med letoma 2001 in 2004 je državni sekretar Virant snoval novi zakon o javnih uslužbencih ter se ukvarjal z uvajanjem zakonskih novosti v vsakdanje življenje javne uprave. Nova ureditev je izhajala iz ambicije, da bi med politiko in upravo potegnili ločnico. Najbolj kompleksni deli državne administracije naj dobijo posebno avtonomijo. Ti najbolj kompleksni deli državne administracije so v birokratskem žargonu dobili grozno ime: rečejo jim »organi v sestavi«. Ti »organi v sestavi« so, recimo, policija, davkarija, carina, veterinarska uprava, urad za varstvo konkurence, urad za meroslovje ali uprava za varstvo pred sevanji. Vseh organov v sestavi je 44. Organi v sestavi so praviloma veliki sistemi. Notranje ministrstvo je po podatkih vladne kadrovske službe decembra lani štelo vsega skupaj 9960 uslužbencev. Vendar jih je v tej množici uslužbencev skoraj 9500 službovalo v policiji. Ministrstvo za pravosodje po decembrskih podatkih šteje 919 zaposlenih. Vendar je uslužbencev »ožjega« ministrstva« le 110 – vsi ostali delajo v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Tej upravi je kot organu v sestavi namenjena posebna avtonomija. Logično: zakaj bi bila uprava za izvrševanje kazenskih sankcij pod neposredno komando ministra? Pazniki v zaporu se morajo držati predpisov, posel morajo opravljati strokovno, ministra pa tudi ne kaže obremenjevati z vprašanjem, kako ob omejenih finančnih resursih sestaviti zaporniški jedilni list.

Piše Ali H. Žerdin