Po božji podobi

In eno izmed takšnih izjav sta minuli teden, sredi predvolilnega boja, v javnost poslali Komisija Pravičnost in mir in Komisija za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci. Podpisala sta jo pomožni škof Anton Stres in škof Franc Kramberger.

Izjava je namenjena referendumu o zakonu o RTV Slovenija, stališče slovenskih škofov pa je zelo ostro. Duhovni pastirji menijo, da so številna javna glasila vsebinsko na ravni preteklega režima, da niso sodobna, neodvisna, pluralna, da novemu zakonu nasprotujejo nekdanje politične sile, ker jih je strah, da bi izgubile svoj vpliv. Škofi so zapisali, da sedanja zakonska ureditev ne omogoča politične neodvisnosti, da so javna glasila ob obravnavi katoliške cerkve uporabljala tudi polresnice, neobjektivne prikaze ali celo izkrivljanje zgodovinskih dejstev. »Nazoren primer takšnega poročanja je vztrajno prikazovanje pokojnega papeža Janeza Pavla II. in tudi sedanjega papeža Benedikta XVI. kot dveh zadrtih konservativcev, ki se ne zmenita za potrebe ljudi,« menijo škofje in vernike pozivajo, naj na nedeljskem referendumu zakon Branka Grimsa podprejo.

Ne glede na pomembni vprašanji politične agitacije in sproščenih zaveznikov katoliške cerkve takšno pismo meče čudno luč na katoliško cerkev na Slovenskem. Pravzaprav ne meče čudne luči, pač pa pritrjuje tistim, ki so v novem, blagohotnem nadškofu Uranu sicer prepoznali nasprotje trdojedrnega Rodeta, a hkrati opozarjali, da drugačna javna podoba novega nadškofa še ne pomeni drugačnih vsebin. Škofovsko pismo pred referendumom namreč vsebuje površno argumentacijo, preoblikovanje dejstev in predvsem nesramežljivo željo, da bi mediji postali »eden izmed glavnih dejavnikov nove evangelizacije«. Skratka, zaradi zavajanja je pismo nekaj, čemur bi apostol Pavel rekel »umazane besede«.

Pišeta Jure Trampuš, Vanja Pirc