Intervju

Kot otrok ste obiskovali semenišče. Ste se že takrat odločili, da boste poskusili izpodbiti »pravljico o Kristusu«? Predstojnik vam je takrat baje pravil Luter …
Seminar sem obiskoval med svojim enajstim in štirinajstim letom: to niso leta, v katerih bi se lahko odločal o čem takem. Italijani pa pravijo, da se dan po jutru pozna, in jaz sem bil že takrat velik oporečnik. Nisem sicer imel kakega posebnega cilja, ampak v svoji otroški inteligenci sem razumel, da poslušam in berem o absurdnih, protislovnih stvareh, da je vse le pravljica. Na primer preroki in njihova prerokovanja: če lahko človek napove bodočnost, jo lahko tudi spremeni, to pa ni več bodočnost, o kateri je sanjal. Bodočnosti potemtakem ni. Že kot otrok sem razumel, da je v vsem tem veliko protislovje, in prav gotovo nisem bil genij! Moj pristop je bil popolnoma ateističen, vsako verovanje pa zahteva vero in izključuje razum. Najbrž sem se takrat pripravljal na to, da bom nekega dne v svoji majhnosti postal eden največjih nasprotnikov katoliške cerkve. Kajti res sem majhen, ampak to, kar delam, je veliko …

Piše Poljanka Dolhar