Intervju

Študentje so začeli stavkati in s pomočjo študentskih sindikatov ter pozneje tudi celotne javnosti zasedli večino univerz. Kljub posegu predsednika države in odločnosti premiera je bila Pogodba o prvi zaposlitvi umaknjena po več kot trimesečni krizi, ki je bila ena najhujših po letu 1945.

Ali vas je razsežnost protestov presenetila?
Septembra je izšel »Manifest angažirane generacije«, ki je bil razdeljen v več sto tisoč izvodih po Franciji in v katerem smo napisali, da smo generacija, ki se bori proti mnogim stereotipnim predstavam o naši generaciji. Čutili smo, da se je nekaj začelo, vendar nismo bili presenečeni nad vzdušjem, ki je spodbudbilo demonstracije, saj smo ravno to opisovali v našem manifestu in o tem zadnjih šest mesecev tudi razpravljali na univerzah.

Ste morda čutili, da bi se lahko zgodilo nekaj posebnega?
Podzavestno smo. Pogodba o prvi zaposlitvi nam je omogočila, da smo si to formalno razjasnili. Množičnost protestnikov je bila prijetno presenečenje, smo pa tudi opazili, da so protesti na univerzah temeljili na našem manifestu. Veliko stvari nas moti v tej družbi in želimo si boljši jutri; po tej logiki obstaja veliko ljudi, ki pravijo: »Dovolj imam udejstvovanja, ki ga simbolizirajo tisti, ki na veliko prodajajo nezadovoljstvo in ki nam razlagajo, da nekaj ni v redu.« Kako bi lahko delovali, da bi se stvari izboljšale? To nas je spodbudilo pri Pogodbi o prvi zaposlitvi.