Intervju

Kako ste se počutili, ko ste izvedeli, da je bil v domobranski reviji objavljen članek o vašem bolezenskem stanju?
Imate prav srečo, da lahko z mano še govorite, ker prav veliko življenja mi dr. Velikonja ni prisodil. Sam se sprva nisem nameraval odzvati. Mislil sem si, človeku se zapiše. Temu gospodu sem zelo hvaležen, ker me je nekoč operiral, odstranil mi je slepič. Za seboj ima težko izkušnjo, kot mlad človek je bil na Teharjah. Do njega imam poseben odnos. Ko pa sem videl, kako so se odzvali drugi, predvsem tisti, ki skrbijo za področje varovanja osebnih podatkov, sem postal bolj pozoren. Gospod Velikonja je v svojem članku predstavil nekaj natančnih podatkov, pa tudi neresnične. Mojega tkiva niso gledali v Münchnu, ampak v Innsbrucku. Še eno nedoslednost je napisal. Pripisuje mi, da sem raka pozdravil s postom. Naj povem, da sem raka pozdravil s kombinacijo različnih zadev, med katerimi je bil tudi post. Ni bil pa samo post. Zapisal je tudi nekaj detajlov, ki jih sam res nisem nikjer razlagal. Potem pa se je še zlagal, da sem od zdravnikov "zahteval", naj mi dajo mnenje, da operacija ni potrebna. To je čisti izmislek. Po ponovnem branju sem presodil, da je le prav, da se odzovem na njegovo pisanje. Včeraj sem slišal, da dr. Velikonja zdaj objavo teh podatkov razlaga kot poskus dobrega dela. Naju s predsednikom je želel prepričati, da to ni prava pot, druge pa, da naj nama ne sledijo. Obžalujem, da je izbral tako ponesrečeno pot.

Pravite, da je bilo razkritje teh podatkov politično motivirano.
Ta poskus diskvalifikacije vsekakor vidim kot politično motiviran. V javnem mnenju za nekatere kotiram previsoko.

Piše Vanja Pirc