Intervju

Je predsednik Slovenije guru, karizmatičen voditelj religioznega gibanja?
Odgovor je večplasten, ambivalenten. Je in ni hkrati. Očiten obrat v njegovem delovanju odpira serijo vprašanj, ali je naš predsednik naenkrat postal globoko religiozen, je torej doživel religijsko konverzijo, je postal duhovni voditelj ali kaj drugega? Odpira tudi zapletena vprašanja o sami naravi sodobne religioznosti. Če se zdaj, ob koncu leta ozremo nazaj, vidimo, da je leto 2006 minilo nekako v znamenju Drnovškove konverzije, v znamenju obrata…

Izrazi kot so pravičnost, dobrota, prijaznost imajo neko moralno težo. Nekoč je bil pragmatičen politik, v kaj se je predrugačil, kakšen je njegov nauk?
Iz skrajno racionalnega in birokratskega politika, ki ga zanima predvsem zasledovanje pragmatičnih ciljev, se v zelo kratkem času prelevil v politika, ki ga zanimajo vsebine. Naenkrat je postal politik s poslanstvom. Rešiti sebe in svet, zagotoviti pravičnost in razvoj. V njegovem novem diskurzu najdemo vrsto elementov, ki sodijo na področja, daleč od politike. Tako npr. vseskozi govori dvigovanju zavesti, ki naj bi bilo temelji način za doseganje novih ciljev. Potem govori o soodvisnosti nas vseh, tako ljudi kot vseh drugih živih bitij. Govori o pozitivni energiji in o pozitivnem pristopu. O notranji usklajenosti, ki naj bi bila temeljni pogoj za zunanje pozitivno delovanje.

Kakšen je Drnovškov bog?
Kot je eksplicitno odgovoril sam, je to univerzalna energija, univerzalna zavest.

Piše Jure Trampuš