Obtožujem! Pa kaj potem?
Enajstega marca letos je medvedka pri Ponikvah pri Cerknici hudo poškodovala domačina v gozdu pred brlogom, ker je presodila, da človek ogroža njena mladiča. Človek bo zaradi poškodb verjetno ostal invalid, šest tednov stara mladiča pa sta po treh dneh v brlogu poginila od lakote, ker so lovci medvedko pregnali s streli nanjo in v zrak, tako da mladičev ni mogla nahraniti. Poskušali so pokončati tudi medvedko, saj so pri brlogu v ta namen postavili prežo in čakali, da se vrne. To vse so tragične posledice nespametnega ravnanja domačina, ki ga je spremljal celo lovec s skoraj štirimi desetletji lovskega staža. Zapoznel in surov poseg lovcev za hitro posredovanje iz Zavoda za gozdove Slovenije ni mogel v ničemer več preprečiti nesreče ali vplivati nanjo, saj se je že zgodila. To je pomembna ugotovitev pri vsem nadaljnjem razsojanju ali slepomišenju. Lovci iz zavoda niso rešili ničesar, pač pa so povzročili samo še dodatno škodo, ker so z neprimernim ravnanjem uničili medvedja mladiča in verjetno zastrelili še mater medvedko.
Med številnimi podobnimi primeri je to samo še en nepotreben in surov pomor vodeče medvedke z mladiči. Za take primere gotovo ne moremo uporabljati ustaljenih lovskih izrazov, kot so lov ali odstrel, ti veljajo za lovsko pravičen lov, ki naj bi bil vedno v skladu z etičnimi normami našega lovstva. Zaradi hudih poškodb nesrečnika je ta primer prišel v javnost, sicer ne bi tega izvedel nihče, razen lovcev iz zavodove intervencijske skupine, ki so pri tem sodelovali. Primer zasluži širšo obravnavo predvsem zato, ker je v marsičem poučen, čeprav bi si pred takimi primeri večina lovcev rada zatisnila oči in ušesa. Pa ne gre tako!
Prav je, da spoznamo vse podobne primere, čeprav je vsak dogodek drugačen in ima sila različne razloge in posledice, ker se v naravi pač vsak primer zgodi v drugačnih razmerah. Čim hujši so primeri, toliko hitreje in korektneje mora biti s tem seznanjena strokovna in splošna javnost. Slej ko prej ljudje vse izvedo, le resnico od verodostojnih in pooblaščenih ljudi slišijo redkokdaj. Tako je bilo tudi tokrat. Po prvem šoku ob nesreči začnejo navadno vsi vpleteni prikrajati resnico v svoj prid in zagovor, zakaj so tako ravnali.
Piše mag. Janez Černač