Borut Mekina

 |  Politika

Do otoka s pretvezo

/media/www/slike.old/novice/bled_copy1.jpg

© Denis Sarkić

V preteklih štirih letih je Rimskokatoliška cerkev (RKC) dosegla že skoraj vse zgodovinske cilje, ki si jih je zastavila ob osamosvojitvi. Vrhovno sodišče je razveljavilo proces proti škofu Rožmanu, novi zakon o verski svobodi je izboljšal socialno varnost duhovnikov in jih vpeljal v policijo, zapore in bolnice. V denacionalizaciji je cerkev dosegala rekordne zmage. Poleg vrnjenega objekta na Vrbanski v Mariboru ji je država nakazala še 8,3 milijona evrov odškodnine. V preteklih letih so bile katoliške organizacije največje prejemnice sredstev za promocijo znanosti. Cerkvi je uspelo celo obdržati pornografijo na televizijskih kanalih svojih podjetij (T-2), ki se jim kljub obljubi še ni odpovedala. Na koncu je manjkala le še pika na i. Blejski otok. Kazalo je, da ga je leta 2007 z odločbo ustavnega sodišča za večno izgubila. Toda ne. Nedavno, dva tedna po volitvah, je aktualna vlada rešila tudi ta problem.

 Sveta vztrajnost

Spor med cerkvijo in državo o Blejskem otoku je eden najdlje trajajočih denacionalizacijskih postopkov in gotovo tudi eden najtežjih. Predvsem zato, ker je v začetku devetdesetih cerkev želela otok in objekte na njem dobiti vrnjene v naravi, čemur je država ves čas nasprotovala zaradi posebnega statusa, ki ga je ta spomenik užival. Cerkvena vera v njihov »prav« je izhajala iz tisočletne zgodovine. Že daljnega leta 1004, ko so briksenški škofje blejsko posest z otokom prejeli v dar od cesarja Henrika II., naj bi RKC zagospodarila na danes edinem slovenskem otoku. Ta je leta 1688 prešel v last in posest Škofije Ljubljana. S kratkim, Napoleonovim intermezzom je bil njen vse do leta 1946, ko ga je tedaj še ljudska republika Jugoslavija nacionalizirala. V samostojni Sloveniji, ki je začela popravljati zgodovinske krivice, bi po prepričanju RKC otok moral biti vrnjen cerkvenemu gospostvu.

RKC ima srečo, da je Slovenija ena izmed redkih tranzicijskih držav, ki se je odločila za zapleteno vračanje nacionaliziranega premoženja v naravi. Med drugim prav zaradi poprave krivic ali zahvale cerkvi za pomoč pri osamosvojitvi. »To lahko vidimo tudi iz načina, kako so se konkretni postopki vodili. Pokljuški gozdovi, srednja kmetijska šola v Mariboru, nekateri objekti v Ljubljani. Tudi tam, kjer bi bila možnost, da se zaradi prizadetosti javne koristi v naravi objekti ne vrnejo, so se mnogokrat cerkvi vrnili v naravi,« pravi Miran Potrč (SD), eden izmed največjih poznavalcev denacionalizacije med poslanci. V zakonu o denacionalizaciji je cerkveni privilegij jasno razviden v tistem členu, ki prepoveduje vračati zemljo, gozdove in druge nepremičnine fevdalnega izvora, izjema je premoženje verskih skupnosti. Po tej logiki je cerkvi v zadnjih letih uspelo dobiti skoraj vse nesakralne nepremičnine, ki jih je zahtevala. Razen Blejskega otoka seveda, kjer se je zataknilo.

Celotno besedilo internega sporazuma o Blejskem otoku med RKC in državo.

Več v najnovejši Mladini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.