Za zdaj brez sprememb v vrhu Srbske pravoslavne cerkve

Danes se je v Beogradu začel škofovski zbor, ki naj bi rešil problem vodstva srbske pravoslavne cerkve; ta se vleče že več kot leto, odkar 94-letni patriarha Pavla zdravijo v Vojaško-medicinski akademiji VMA.

Patriarh naj bi v začetku meseca v prisotnosti nekaterih članov sinode podpisal odstopno izjavo, vendar je novico o tem črnogorsko-primorski metropolit Amfilohije, sicer trenutni namestnik patriarha Pavla in najstarejši član sinode, sporočil šele konec minulega meseca.

Na sinodi je prisotnih vseh 46 episkopov srbske pravoslavne cerkve, kolikor je uspelo izza zaprtih vrat izvedeti novinarjem, pa je zdaj že jasno, da patriarh Pavle ostaja prvi med enakimi. Sabor menda sploh ni glasoval o patriarhovi prošnji za razrešitev, temveč zgolj potrdil, da ostaja na čelu SPC-ja do konca življenja. Vladiki Amfilohiju Radoviću so na sinodi še razširili pooblastila, ki jih ima kot patriarhov namestnik. Amfilohije, član konzervativne struje SPC-ja, je eden izmed glavnih kandidatov za Pavlovega naslednika. Odločanje o morebitnem novem patriarhu je tako najverjetneje preloženo na majsko sinodo.
Srbski analitiki sinodo ocenjujejo kot boj za prevlado konzervativne ali proevropske liberalne struje v srbski pravoslavni cerkvi.

Pravoslavne avtokefalne cerkve imajo poleg definicije o samostojnosti posameznih subjektov, tudi precej zamegljena pravila glede postopkov za izbiro novega patriarha. Tudi glede tega namreč obstajajo nesoglasja. Medtem, ko se konzervativna struja zavzema za izbor patriarha z žrebom, kar je sicer ena od možnosti, želi liberalna izbiro z volitvami oziroma večino glasov. Izbor z volitvami je zapisan v ustavi srbske pravoslavne cerkve, čeprav je bil tudi patriarh Pavle izbran z žrebom, ko so iz klobuka na slepo vlekli lističe z imeni treh kandidatov.

Patriarh Pavle naj bi sam prosil za razrešitev, čemur del dostojanstvenikov SPC-ja oporeka, saj naj ne bi bil operativno sposoben. Vsekakor smo priča morda enemu največjih razkolov v zgodovini SPC-ja.
Za preložitev volitev so se sicer zavzemali predvsem episkopi iz diaspore, med njimi tudi zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan.